Franja

persimmon [pə:símən] samostalnik
botanika kaki, datljeva sliva

pflaumenblau moder kot sliva/češplja

pflaumengroß velik kot sliva/češplja

prune¹ [pru:n] samostalnik
suha sliva; temno vijoličasta barva
sleng tepec

prunes and prisms pačenje pri govorjenju

pruneau [prüno] masculin suha sliva; familier ženska z zelo temno poltjo; populaire puškina krogla, izstrelek

pruneaux crus, cuits surove, kuhane suhe slive

prūnulum -ī, n (demin. k prūnum) majhna sliva, slivica, češpljica: confusam eam ego eloquentiam cata[c]hannae ritu partim pineis nucibus Catonis, partim Senecae mollibus et febriculosis prunuleis (star. = prunulis) insitam, subvertendam censeo radicitus Fr.

púrak -rka m
1. svinčenka
2. ekspr. trdo kuhan fižol, močno posušena sliva
3. kozji bobek; kao purak nestati kot kafra izginiti, naglo jo pobrisati

sloe [slóu] samostalnik
botanika trnulja, črni trn, oparnik
ameriško divja sliva

sloe gin liker iz trnuljic

алыча f zakavkaška sliva

bruno temno (črno) rjav

bruno m črna sliva

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

līveō -ēre (—) (—) (iz *(s)līu̯ei̯ō, kar se je razvilo iz indoev. *sliH-u̯o- prim. lat. līvor, līvidus, sl. sliva = hr. šljȉva = lit. slyvà, stvnem. slēha, slēwa = nem. Schlehe črni trn, trnulja)

1. (po)modréti, (po)višnjéti, posta(ja)ti višnjev(e barve), (po)temnéti, (po)črnéti, svinčene barve, modrikast, zamodrel, pomodrel, višnjev postati (biti), poseb. po stisku, udarcu, sunku: Pl., haec sua maternis queritur livere catenis brachia Pr., livent rubigine dentes O.; večinoma pt. pr. līvēns -entis svinčene barve, modrikast, višnjev: plumbum V., pruna nigro liventia suco O., pectora tundunt liventia (prolept.) O. bijejo se po prsih, da so vse višnjeve, compedibus liventia crura O., l. margarita T., venenum Sil., iuvat ire et visere iuxta liventīs in morte oculos Stat.

2. metaf. bled biti od zavisti, zavisten, nevoščljiv biti, zavidati komu, grdo gledati koga; abs. in z dat.: liveat infandum liceat Argos Stat., rupesque nitent, quīs purpura saepe Oebalis et Tyrii moderator livet aëni Stat., livet Charinus, rumpitur, furit, plorat Mart., potet caldam, qui mihi livet, aquam Mart., Albanae livere potest pia quercus olivae Mart., et invidere et livere T., (sc. Senecam) livere iis, qui … eloquentiam tuendis civibus exercerent T.; od tod pt. pr. līvēns -entis nevoščljiv, zavisten, grdogled: quid imprecabor, o Severe, liventi? Mart.

mod|er¹ [ó] (-ra, -ro) blau (azurno azurblau, lasurblau, golobje taubenblau, indigo indigoblau, kobaltno kobaltblau, lapisno lapisblau, lavendlasto lavendelblau, močno sattblau, tiefblau, kot encijan enzianblau, kot plavica kornblumenblau, kot sliva pflaumenblau, kot vijolica veilchenblau, mornarsko marineblau, nebesno flachsblau, himmelblau, nežno zartblau, safirno saphirblau, temno nachtblau, tirkizno türkisblau, vodeno wasserblau, zamolklo mattblau)
čisto moder reinblau
modri svinčnik/barvnik der Blaustift
modri odtenek der Blaustich

rêche [rɛš] adjectif hrapav, raskav; trpek; figuré (značaj) težak, neprijazen, neprijeten, uporen

prune féminin rêche trpka sliva

reina ženski spol kraljica; čebela matica

reina del baile kraljica plesa
reina de (la) belleza lepotna kraljica
reina de los bosques (rast) spominčica; šmarnica; dišeča perla
reina claudia ringlo (sliva)
reina viuda kraljica vdova
abeja reina čebela matica

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

меркнуть temneti, mračiti se;
его слива меркнет njegova slava bledi