Franja

encadrement [ɑ̃kadrəmɑ̃] masculin uokvirjenje, okvir (d'un tableau slike)

encajadura ženski spol okov, okvir (dragulja), vdelava

expressiō -ōnis, f (exprimere)

1. iztiska(va)nje, izžemanje: pomorum Aug., mellis Pall.; v pl.: expressiones spiritūs Vitr.; abs. = prekopi: Vitr.

2. arhit.
a) letvica, okvir, sklopek: expressiones prominentes, eminentes Vitr.
b) navkreber napeljani vodovod, vodovodno potiskalo: expressiones aquarum Vitr.

3. pren. natančna razložitev, natančen opis, jasnost, nazornost: morum Acr., tumulus summa expressione describitur Ambr.

Fassung, die,

1. okvir, okov, okovje; držalo

2. (Version) verzija, varianta

3. von Statuen: poslikava, polihromacija

4. (Ruhe) mir, mirnost, prisebnost, obvladanost, mit Fassung mirno, obvladano, prisebno; aus der Fassung bringen spraviti iz ravnotežja

5. (Fassen) sprejemanje einer Quelle: zajetje

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

Formkasten, der, Technik okvir

frame¹ [freim] samostalnik
zgradba, sestav, sistem; postava, telo; okvir, obod; statve; stojalo; ogrodje, struktura; rastlinjak; (film) posamezen posnetek

frame of mind razpoloženje
a man of strong frame človek krepke postave

funda -ae, f. (prim gr. σφενδόνη prača)

1. lučalni jermen, frača, lučavka, prača (dolg kos usnja, v sredi, kamor se da kamen, širši (lata O.), na koncih ožji): Pl., Ter., Plin., fundum Vetto vocat quem possit mittere fundā Ci. poet. ap. Q., eminus fundis, sagittis reliquisque telis pugnare C., glandes fundis … iacere coeperunt C., fundā mittere glandes et lapides L., fundis excutare lapides et sagittas Cu., Baliarica aliarumque gentium f. L., Balearica f. O. ali Balearis f. V., stridens f. V., Learchum … bis terque per auras more rotat fundae O. kakor s pračo.

2. meton. to, kar se meče: lučalna (metalna) strela (kamen ali svinčenka): legatus in adversum os fundā vulneratur C., fundā graviter ictus L.

3. metaf.
a) metalna mreža: latum fundā iam verberat amnem V.
b) okvir ali vdolbinica (globelica) prstana, v kateri leži dragulj (kakor kamen v prači): (gemmam) fundā cludere ali includere Plin.
c) mošnjiček (za denar): Macr.

fût [fü] masculin sod; drevesno deblo; trup stebra; puškino oblesje; technique ohišje, podstavek, okvir

fût d'essence sod bencina, sod za bencin
goût masculin de fût okus po sodu
débiter en planches un fût de chêne razrezati hrastovo deblo na deske

Gestell, das, (-s, -e) ogrodje; bei Brillen, Aquarien, Körben usw.: okvir; (unterer Teil) podnožje, podstavek, stojalo; beim Hochofen: talilnik; Forstwesen preseka

husk [hʌsk]

1. samostalnik
botanika strok, lupina, luščina, mekina, ličje
figurativno prazna lupina
množina, (tudi figurativno) pleve
tehnično okvir, obod; suh kašelj (pri govedu)
ameriško, sleng fant, možakar

2. prehodni glagol
luščiti, ličkati

impianto m

1. osnovanje; zasnovanje
spese d'impianto zagonski stroški

2. naprava; napeljava, inštalacija:
impianto di riscaldamento centralna kurjava
impianti igienici, sanitari, idrosanitari sanitarije, sanitarne naprave
impianto elettrico električna inštalacija
impianto antifurto protivlomni alarm
impianto sportivo športni objekt, štadion
impianti e attrezzature oprema in napeljave

3. ogrodje, okvir:
l'impianto di un'opera ogrodje dela

4. nasad

5. med. implantat; protetika

incorniciatura f uokvirjenje; okvir (tudi pren.)

infisso m

1. gradb. (okenski, vratni) okvir

2. jezik infiks

Kasten, der, (-s, Kästen) zaboj; (Truhe) skrinja; (Schrank) omara; (Schachtel) škatla; sortirna škatla; in der Zeitung: okvir; Gebäude, Auto usw.: škatla; Technik korito; Sport (Sprungkasten) švedska skrinja; figurativ (Kopf) buča; im Kasten sein eine Szene: biti posnet; ein alter Kasten Haus: stara bajta, Auto: stara kišta

Magazin, das, (-s, -e) magazin; bei Gewehren: okvir (za naboje), bei Pistolen: nabojnik; Buchbinderei: vlagalnik

marco moški spol okvir

poner eu un marco v okvir dati

montatura f

1. montaža, montiranje; nameščanje; sestavljanje

2. okvir:
montatura degli occhiali okvir očal

3. obl. našiv (na ženskem klobuku)

4. pren. napihovanje, pretiravanje

monture [mɔ̃tür] féminin jezdna žival; humour bicikel, motocikel; montaža, montiranje; okvir, šasija, stojalo, okov; (smučarska) vez; oprema ladje (tudi z moštvom, s posadko)

monture de lunettes okvir pri očalih
monture d'un diamant okov za diamant
enfourcher sa monture zajahati konja (bicikel ipd.)

numella -ae, f (etim. nepojasnjena beseda) nekakšen okvir, ogrljača, kamba ali klada, v katero so vklenili zločince (sužnje), da se niso mogli ganiti, kadar so jih kaznovali: Pl., Non., ali pa živali, ki so jih hoteli rezati: Col., Fest., P. F.