Franja

Meister, der, (-s, -) mojster; Sport prvak; Schach: mojster, (nationaler Meister mojster, internationaler Meister mednarodni mojster); Pflanzenkunde perla; einer Sache/über eine Sache Meister sein/werden mojstriti (kaj); seinen Meister finden naleteti na tistega, ki ti/mu je kos; Übung macht den Meister vaja dela mojstra; das Werk lobt den Meister po delu se mojster pozna; früh übt sich, was sein Meister werden will kar se Janezek nauči, to Janez zna

mlájši (-a -e) adj.

1. komp. od mlad più giovane; minore; iunior:
videti je mlajša, kot je v resnici sembra più giovane di quanto non sia realmente
mlajši brat fratello minore
Janez Dekleva mlajši Giovanni Dekleva junior
hist. Plinij mlajši Plinio il giovane

2. giovane, piuttosto giovane:
v mlajših letih je bil strasten lovec da giovane era un patito della caccia

3. (più) recente:
izkopali so okostje mlajšega datuma hanno portato alla luce uno scheletro di data recente

naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

naučiti se apprendre
naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
naučiti se na pamet apprendre par cœur
česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr

Normalverbraucher, der, povprečni potrošnik; Otto Normalverbraucher Janez Povprečnik

Otto Oto: Otto Normalverbraucher Janez Povprečnik; der flotte Otto driska

pokójen (-jna -o)

A) adj.

1. defunto, deceduto; quondam; pog. povero; buonanima; compianto; pisar. fu:
pokojna Avstro-Ogrska la defunta Austria-Ungheria
moj pokojni ded il mio nonno buonanima
pokojna babica je vedno pravila la povera nonna diceva sempre
Janez Kranjc, sin pokojnega Franca Giovanni Kranjc fu Francesco
pokojni maestro il compianto maestro

2. (miren) calmo, tranquillo, quieto

3. (tih) silenzioso, tranquillo

B) pokójni (-a -o) m, f, n il defunto, la defunta

Povprečnik [é] moški spol (-a …)
Janez Povprečnik Otto Normalverbraucher

pozicijska vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ állóháború, állásháború, állóharc
V pozicijski vojni je na soški fronti padlo ogromno Slovencev, ki so se borili na obeh straneh fronte. ▸ Az isonzói fronton zajló állóháborúban rengeteg szlovén esett el a front mindkét oldalán harcolva.
Novodobno orožje, predvsem strojnica in hitrostrelni top, ni dovoljevalo napadalnih bitk stare vrste in je izsililo pozicijsko vojno. ▸ A modern fegyverek, különösen a géppuska és a gyorstüzelő ágyú nem tették lehetővé a régi típusú offenzívákat, ami állóháborúhoz vezetett.

2. (o nenadnem napadu) ▸ állóháború, állóharc
Predvolilni spopad se postopno spreminja v dokaj negibno pozicijsko vojno, iz katere ne morejo nastati velike politične spremembe. ▸ A választások előtti csata fokozatosan egy elég mozdulatlan állóháborúvá alakul, amelyből nem születhetnek nagyobb politikai változások.
Janez Pavel II. se trudi, da bi naposled končal stoletja staro pozicijsko vojno z naravoslovci. ▸ II. János Pál pápa igyekszik végre véget vetni a természettudósokkal folytatott évszázados állóharcnak.

précurseur [-kürsœr] adjectif znanilen, predhoden; masculin predhodnik

signe masculin précurseur predznak
le Précurseur (religion) sv. Janez Krstnik

revelationist [reviléišənist] samostalnik
oseba, ki veruje v razodetje

the Revelational religija apokaliptik, evangelist Janez

svetóst (-i) f rel.

1. santità

2. (papeški naslov) Santità:
Njegova svetost Janez XXIII. Sua Santità Giovanni XXIII

Täufer, der, (-s, -) baptist; Johannes der Täufer Janez Krstnik

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

ventitreēsimo

A) agg. triindvajseti:
papa Giovanni XXIII papež Janez XXIII.

B) m triindvajsetina

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte