Franja

Zadetki iskanja

  • srobót (-a) m bot. clematide (Clematis):
    južni srobot vitalba paonazza, viticella (Clematis viticella)
    navadni srobot vitalbino (Clematis recta)
    planinski srobot clematide alpina (Clematis alpina)
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • vodník (-a) m

    1. guida:
    gorski vodnik guida alpina

    2. (žival, ki vodi čredo) guidaiola

    3. pren. guida

    4. (vodič) guida

    5. (knjiga, brošura) guida, baedeker

    6. elektr. conduttore:
    enožilni, dvožilni vodnik conduttore a un filo, a due fili
    nični vodnik conduttore neutro, neutro
  • vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

    1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

    2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

    3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

    4. adv. izrazi
    a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
    b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

    Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.
  • zvónček (-čka) m

    1. dem. od zvon campanello:
    električni zvonček campanello elettrico

    2. bot. bucaneve (Galanthus nivalis):
    bot. alpski zvonček soldanella (Soldanella alpina)
    poletni zvonček campanellina estiva (Leucojum aestivum)
    pomladanski veliki zvonček campanellina primaverile (Leucojum vernum)

    3. muz. (zvončki) campane tubolari
  • žȁlār m zool. prodnik; žalar čirikavac zool. spremenljivi p., Caladris alpina; žalar ciganin zool. mali p., Caladris minuta; žalar crnčić zool. teminkov p., Calidris temminckii