Franja

two-by-four [tú:baifɔ́:]

1. pridevnik
ameriško, pogovorno zelo majhen omcjen, ozek; nepomemben

2. samostalnik
tech
ameriško 2 x 4 "cole" velik kos (lesa itd.)

upperclassman množina upperclassmen [ʌpəklá:smən] samostalnik
ameriško študent 3. ali 4. letnika

vest-pocket [véstpɔkit]

1. samostalnik
žepek pri telovniku
fotografija format filma 6 x 4,5 cm

2. pridevnik
majhen, miniaturen

vest-pocket edition of a book miniaturna izdaja knjige

victoria [viktɔ́:riə] samostalnik
lahka dvosedežna kočija na 4 kolesa; avto s sklopno streho le nad zadnjimi sedeži
botanika vrsta lokvanja

victoria lawn vrsta batista
Victoria Viktorija (rimska boginja zmage)
Victoria Cross (kratica V. C.) Viktorijin križ (angleško odlikovanje za hrabrost, ki ga je uvedla kraljica Viktorija l. 1856)
Victoria Day (= Empire Day) 24. maj, rojstni dan kraljice Viktorije

Vulgate [vʌ́lgit, -geit]

1. samostalnik
vulgata, latinski prevod biblije iz 4. stoletja

2. pridevnik

vulgate splošno priznan in uporabljen (tekst)

watch¹ [wɔč]

1. samostalnik
žepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar
navtika straža na ladji
zastarelo bedenje; straža pri mrliču, nočna straža
zgodovina eno od 3 ali 4 razdobij noči

in the watches of the night čas, preživet v bedenju
in the silent watches of the night v tihih nočnih urah
on the watch na opazovanju, v pazljivem pričakovanju
watch and ward (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenje
it is two o'clock by my watch ura je dve po moji uri
first watch prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)
to be (up) on the watch biti buden; paziti se
to have the watch stražiti
to keep (a) close watch over (ali on) stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovati
to pass as a watch in the night figurativno biti hitro pozabljen
to set a watch postaviti stražo
to set a watch (up) on s.o. dati koga (skrivno, tajno) opazovati

2. pridevnik
stražni; opazovalni

watch mastiff pes čuvaj

баня f (parna)4 kopel; kopanje;
задать баню ošteti

admirál admiral; zoologija (metulj) admiral

kontra admirál rear admiral
podadmirál vice admiral
admirál s 4 našitki admiral of the fleet
admirál s 3 našitki admiral
čin, funkcija admirála rank, function of admiral, (arhaično) admiralship
postati admirál (figurativno) to get one's flag

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

Ambrosius -iī, m Ambrozij, sloveči cerkveni oče in milanski nadškof v 4. st. po Kr. Od tod adj. Ambrosiānus 3 Ambrozijev: Aug.

Ammiānus (-ī) Marcellīnus -ī, m Amijan Marcelin, sredi 4. st. po Kr. (bržkone v Antiohiji v Siriji) rojeni Grk, ki je spisal Rerum gestarum l. XXXI, zgodovino rim. države od Nerve do Valenta (od l. 91 do 378 po Kr.); prvih 13 knjig se je izgubilo: Cod. Th.

Ampelius -iī, m Ampelij, rim. nom. propr., npr. L. Amp. Lucij Ampelij, pisec v 4. st. po Kr.: Amm., Sid.; neki drug Lucij Ampelij je napisal menda v 3. st. po Kr. knjigo Liber memorialis.

antipathīa -ae, acc. -an, f (gr. ἀντιπάϑεια)

1. naravna medsebojna zoprnost dveh stvari, antipatija (naspr. sympathia): Plin. (XXXVII, 4, 15).

2. odvračalo: Plin.

apartma samostalnik
(počitniško stanovanje) ▸ apartman, lakosztály

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

arrīdeō (adrīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. smejati se s kom, smejati se ob čem; abs.: cum risi, adrides O., riserit, adride; si flerit, flere memento O.; z dat. personae: ut ridentibus adrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., morbus est, non hilaritas, semper arridere ridentibus Sen. ph.

2. smehljati se komu, čemu, nasmehniti (nasmihati se) komu; abs.: haec cum ille dixisset adrisissetque adulescens Ci., cum arrisissent, discessimus T.; z dat. personae: notis familiariter arridere L. znancem prijazno se nasmihati, arr. praetori stupenti Sen. rh., cui saevum arridens Sil. (v zobe) se mu režeč; z dat. rei: probrosis in se dictis, maledictis suorum infantium Sen. ph.; redko z acc. personae, v pass. samo enkrat: si (adhibiti) arriderentur Ci. (De optumo genere oratorum, 4, 11, in še tu pišejo novejši izdajatelji: riderentur); s splošnim acc. rei = posmehniti (posmehovati) se čemu: video, quid adriseris Ci. čemu se posmehuješ, Flavius... id arrisit Piso ap. Gell.

3. pren.
a) le pesn. ugoden biti; abs.: cum tempestas adridet Lucr.; z dat.: quandoque mihi Fortunae adriserit hora Petr. poet.
b) (u)goditi, ugajati, prijati; abs.: si modo arriserit pretium Plin. iun.; večinoma z dat.: quod valde mihi arriserat, vehementer displicet Ci. ep., quibus (amicis) haec... adridere velim H.

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).