Franja

Zadetki iskanja

  • si partikula koja u zamjeničkim i priloškim vezama ukazuje na neodredenost, bilo, ma, god: to ni kar si bodi
    to nije bilo što; v šoli ali kjer si bodi je pomagal tovarišem
    u školi ili ma gdje pomagao je drugovima; naj že bo doma ali kjer si bodi
    bilo to u školi ili gdje god
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • še pril.
    1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
    još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
    kaži još ti; zdaj pa še to
    a sada još ovo; si še tam
    jesi li još tamo; še kaj pridi
    dođi još; prihajali so še in še
    dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
    daj mi još kaput; še in še je govoril
    govorio je bez kraja; še in še je pil
    pio je te pio, bez kraja
    2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
    danes još ne; pri nas še ne
    kod nas još ne; še malo ne
    ni malo; še tega ne ve
    ni to ne zna
    3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
    o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
    pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
    nije progovorio ni riječi
    4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
    kako si? koješta, još nekako
    5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
    da li ovako? — ne, nikako
    6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
    koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)

    1. ma, bensì, anzi:
    novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più

    2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
    sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria
  • tjá inter. (izraža pomislek, začudenje) to', ma va' là:
    tja, pa ti tvoji prijatelji ma va' là, che razza di amici hai!
  • tóda konj. ma, però, invece:
    šel bi rad, toda ... vorrebbe andare, ma...
  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • zastáviti (dati v zastavo) donner (ali mettre) quelque chose en gage, gager, engager (au crédit municipal), mettre au mont-de-piété , familiarno mettre (ali porter) au clou, porter chez ma tante , pravno donner en nantissement

    zastaviti uganko proposer une énigme
    zastaviti ves svoj vpliv user de toute son influence (ali de tout son crédit) auprés de quelqu'un
    zastaviti komu vprašanje poser une question à quelqu'un, interroger, questionner quelqu'un
    zastaviti pot komu barrer le chemin (ali la route) à quelqu'un
  • zastavljálnica crédit minicipal, mont-de-piété moški spol, popularno clou moški spol , ma tante

    nesti v zastavljalnico mettre en gage (ali popularno au clou)
  • zgòlj

    A) adj. inv. puro, semplice:
    zgolj naključje puro caso

    B) zgòlj adv.

    1. (samo) solo, solamente, soltanto:
    slišati zgolj tujo govorico sentire solo parlate straniere

    2. (v vezniški rabi) ne zgolj ... ampak tudi non solo ... ma anche:
    ne gre zgolj za denar, ampak tudi za nujo non si tratta soltanto di soldi, ma anche di necessità
  • Amazonka samostalnik
    1. (južnoameriška reka) ▸ Amazonas [dél-amerikai folyó]
    porečje Amazonke ▸ Amazonas-medence, Amazonas vízgyűjtője
    pritok Amazonke ▸ Amazonas mellékfolyója

    2. ponavadi v množini, v mitologiji (bojevnica) ▸ amazon
    vojska Amazonk ▸ amazonok hada
    Bojevita Amazonka je izhajala iz grške mitologije. ▸ A harcias amazon a görög mitológiából származott.
    Boginja Hera se je bila preoblekla v eno izmed Amazonk, da bi lahko oprezala za Heraklejem. ▸ Héra istennő egy amazon ruháját öltötte magára, hogy leskelődhessen Héraklész után.

    3. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazon
    Ženske so rade lepe, v nasprotnem primeru so Amazonke, možače, ki želijo biti podobne moškim. ▸ A nők szépek szeretnek lenni, ellenkező esetben amazonok, akik a férfiakra akarnak hasonlítani.
    Danes označujemo za Amazonke ženske, ki so se enostransko poistovetile z arhetipom bojevnice. ▸ Ma azokat a nőket nevezzük amazonoknak, akik egyoldalúan azonosultak a harcos nők archetípusával.
  • ámen inter.; m amen:
    reši nas hudega, amen! e liberaci dal male, amen!
    pog. z njim je amen è (giunto) all'amen
    izblebetal je vse do amena ha spifferato tutto e poi tutto
    to je gotovo kot amen v očenašu (quest'è) poco ma sicuro
  • angleško prislov
    1. (o jeziku) ▸ angolul
    angleško govoreč ▸ angolul beszélő
    angleško podnaslovljenkontrastivno zanimivo angol feliratos
    angleško pišoč ▸ angolul író
    angleško zveneč ▸ angolul hangzó
    tekoče angleško ▸ folyékonyan angolul
    govoriti angleško ▸ beszél angolul
    razumeti angleško ▸ ért angolul
    po angleško pomeniti ▸ angolul azt jelenti
    Tekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
    Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
    Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
    Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
    Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
    Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
    Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

    2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módra
    po angleško ▸ angolosan
    Nato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
    "Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
    "Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

    3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosan
    angleško pečen ▸ angolosan sült
    Goveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
    Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.
  • astronomski pridevnik
    1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiai
    astronomski observatorij ▸ csillagászati obszervatórium
    astronomska opazovalnica ▸ csillagvizsgáló
    astronomski teleskop ▸ csillagászati távcső
    astronomski pojav ▸ csillagászati jelenség
    astronomski satelit ▸ csillagászati műhold
    astronomski instrument ▸ csillagászati műszer
    astronomske meritve ▸ asztronómiai mérések
    astronomsko društvo ▸ csillagászati egyesület
    astronomsko opazovanje ▸ csillagászati megfigyelés
    Danes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
    Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
    Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
    Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
    Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

    2. (zelo visok) ▸ csillagászati
    astronomska vsota ▸ csillagászati összeg
    astronomski honorar ▸ csillagászati tiszteletdíj
    astronomski znesek ▸ csillagászati összeg
    astronomska odškodnina ▸ csillagászati kártérítés
    astronomska odpravnina ▸ csillagászati végkielégítés
    astronomski zaslužek ▸ csillagászati kereset
    astronomska najemnina ▸ csillagászati bérleti díj
    astronomske cene ▸ csillagászati árak
    naravnost astronomski ▸ csillagászati összegű
    Predvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
    Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
    Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
    Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
    Sopomenke: oderuški
  • Babilon samostalnik
    1. zgodovina (mesto v Mezopotamiji) ▸ Babilon, Bábel
    starodavni Babilon ▸ ősi Babilon
    Povezane iztočnice: viseči vrtovi Babilona

    2. (pestra mešanica) ▸ Babilon, Bábel
    jezikovni Babilon ▸ bábeli nyelvzavar
    pravi Babilon ▸ valóságos Bábel
    Dubaj je mešanica 130 narodnosti in jezikovni Babilon.kontrastivno zanimivo Dubajban 130 különböző nemzet él, a nyelveket illetően valódi bábeli nyelvzavar uralkodik ott.
    Stavba stoji sredi Ljubljane. Danes v njej domuje Slovensko mladinsko gledališče, pa še marsikaj. Resnični Babilon dogajanja. ▸ Az épület Ljubljana központjában található. Ma a Szlovén Ífjúsági Színháznak és még sok mindennek ad otthont. Valódi Babilon, ami az eseményeket illeti.
  • bedéti (-ím) imperf.

    1. vegliare:
    bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?

    2.
    bedeti nad vegliare su
  • bêštija (-e) f pog.

    1. belva

    2. bestia, bruto:
    beštija pretepa otroke il bruto picchia i bambini
    (kot psovka) molči, beštija! stai zitto, animale!
    (kot kletvica) beštija, sem jaz kriv? ma che diavolo, è forse colpa mia?
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti