Franja

Konkursgläubiger, der, Recht stečajni upnik

Massegläubiger, der, Recht stečajni upnik

mortgagee [mɔ:gədží:] samostalnik
pravno hipotečni upnik

mortgagee clause klavzula v zaščito upnika (v polici požarnega zavarovanja)

Nachlaßgläubiger, Nachlassgläubiger, der, Recht upnik zapuščine

Pfandgläubiger, der, Recht zastavni upnik

pīgnerātor -ōris, m (pīgnerāre) zastavojemalec, zastavojemnik, hipotečni upnik, rubežnik: cum in his inquam rebus omnibus publicanus petitor ac pignerator, non ereptor neque possessor soleat esse Ci.

prīvilēgiārius -iī, m (prīvilēgium) upnik s kako predpravico, pooblaščeni upnik, privilegárij: Icti.

remittee [rimití:] samostalnik
prejemnik (pošiljke denarja ali menice)
pravno menični upnik, prejemnik in koristnik menice, remitent

Remittent, der, (-en, -en) remitent, menični upnik

Shylock [šáilɔk] samostalnik
Shylock
figurativno grabežljiv oderuh, neusmiljen upnik

Verlassenschaftsgläubiger, der, Recht zapuščinski upnik

Wechselgläubiger, der, menični upnik

Wechselnehmer, der, Recht menični upnik, remitent

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

apocha -ae, f (gr. ἀποχή) upnikova pobotnica o prejetem plačilu: Ulp. (Dig.); naspr. antapocha -ae, f (ἀνταποχή) protipobotnica = dolžnikovo potrdilo prejete pobotnice o plačanih letnih obrestih; tega potrdila se je posluževal upnik v dokaz, da terjatev za glavnico ni zastarela: Cod. I.

credito m

1. vera, zaupanje:
dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
fare credito a qcn. zaupati komu

2. ugled, zaupanje (javnosti):
godere di molto credito uživati veliko zaupanje
persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja

3. pravo, ekon. kredit:
essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
titoli di credito vrednostni papirji
lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
carta di credito kreditna kartica
millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)

4. (attività bancaria) kredit:
istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit

5. bančna ustanova, banka

inglés, -esa angleški

a la inglesa po angleško; malo pečen, še krvav
llave inglesa splošen ključ za vijake, francoz
inglés m Anglež; angleščina
(fam) es mi inglés on je moj upnik

gombeen [gɔmbí:n] samostalnik
oderuštvo

gombeen man oderuh, oderuški upnik

hipotéčen hipotekáren hypothecary

hipotéčni dolg hypothecary debt, debt on mortgage
hipotéčna pogodba mortgage deed, mortgage
hipotéčni dolžnik mortgager
hipotéčni upnik mortgagee
vzeti hipotéčno posojilo na kaj to raise a mortgage on something
hipotéčno prislov by mortgage
hipotéčna zastavnica mortgage bond

hipotečn|i [é] (-a, -o) hypothekarisch, Hypothekar-, Hypotheken- (dolg die Hypothekenschuld, dolžnik der Hypothekenschuldner, upnik der Hypothekengläubiger)
hipotečni kredit der Immobiliarkredit