Franja

mrȁvozūb m zool. črna žolna, Dryocopus martius

parra -ae, f (iz *par(e)sā; prim. gr. ψάρ škorec, umbr. parfam, parfa = parram, got. sparwa = stvnem. sparo = nem. Sperling vrabec) neka s svojim krikom nesrečo naznajoča ptica, morda pegasta sova ali zelena žolna: Pl., H., Plin., Petr., Prud., Fest.; kot priimek, npr. Pantuleius Parra Pantulej Para: Varr.

picoverde moški spol zelena žolna

pivert [pivɛr] masculin zelena žolna

rain-bird [réinbə:d] samostalnik
zoologija zelena žolna; vrsta kukavice

Schwarzspecht, der, Tierkunde črna žolna

yaffle [jæfl] samostalnik
britanska angleščina, narečno zelena žolna

žúnjić m mlada žolna, žolnica

дятел m detel (ptič), žolna E

bang¹ [bæŋ]

1. prehodni glagol
glasno udariti; loputati, zaloputniti; tolči; bobnati; znižati cene
sleng prekašati, presegati

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati; zaloputniti se

to bang something into s.o.'s head vtepsti komu v glavo
to bang s.o. on the head lopniti koga po glavi
banged up to the eyes ko žolna pijan
to bang against s.th. butniti ob kaj

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

carpintero moški spol tesar; mizar

pájaro carpintero črna žolna
carpintero de blanco mizar, skrinjar
carpintero de carros kolar
carpintero de obras tesar
carpintero de ribera, carpintero de navío ladijski tesar

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

drink^*1 [driŋk]

1. prehodni glagol
piti, popiti, srkati; zapiti

2. neprehodni glagol
popivati, pijančevati; nazdraviti; globoko dihati

to drink the air vdihavati zrak
to drink o.s. to death napiti se do onemoglosti
to drink hard (ali deep, like a fish) piti ko žolna
to drink a toast nazdraviti komu
to drink one's fill napiti se, kolikor komu drago
to drink the waters piti mineralno vodo (v zdravilišču)
to drink s.o. under the table spraviti koga pod mizo
to drink o.s. into an illness nakopati si bolezen s pijančevanjem

drunk² [drʌŋk] pridevnik (with česa)
pijan, opijanjen

as drunk as a lord (ali a fish, fiddler) pijan ko žolna
a drunk fish dolgočasnež
to get drunk opijaniti se
ever drunk ever dry čim več pijemo, tem bolj smo žejni
blind (ali dead) drunk do nezavesti pijan

elektronsk|i [ó] (-a, -o) elektronisch; Elektronen- (pospeševalnik die Elektronenschleuder, snop der Elektronenstrahl, bliskovna luč das Elektronenblitzgerät, optika die Elektronenoptik); Elektronik- (računalnik der Elektronikrechner, omarica der Elektronikschrank)
elektronski top das Strahlenerzeugungssystem
elektronska naprava za naravnavanje časa die Zeitwaage
elektronska naprava za iskanje zasutih v plazu (lavinska žolna) das VS-Gerät, das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät
elektronska obdelava podatkov die Elektronische Datenverarbeitung (EDV)

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

gill¹ [gil] samostalnik
zoologija škrga; mesnati izrastki na glavi nekaterih ptičev
botanika listič (gobe)
pogovorno gube pod brado

to look green about the gills imeti nezdrav videz, biti videti potrt
rosy about the gills zdravega videza
stewed about the gills pijan ko žolna

Loch, das, (-/e/s, Löcher) luknja (tudi za zapor); (Öffnung) odprtina; (Lücke) vrzel; beim Golf: jamica; Technik odprtina, bei Öfen: ustje peči; (Arsch) rit; Astronomie schwarzes Loch črna luknja; ein Loch reißen narediti luknjo; ein Loch in den Geldbeutel reißen narediti luknjo v denarnico; ein Loch stopfen zamašiti luknjo, nähend: zakrpati luknjo; ein Loch haben imeti luknjo, figurativ imeti napako; sich in seinem Loch verkriechen zalesti se v svojo luknjo; den Gürtel ein Loch enger schnallen zategniti pas; ein Loch/Löcher in die Luft starren strmeti/bolščati predse; ein Loch in den Bauch fragen nenehno vrtati z vprašanji; ein Loch im Magen haben jesti kot uš; auf dem letzten Loch pfeifen biti na koncu; aus allen Löchern na vso moč; saufen wie ein Loch piti kot žolna

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.