Franja

Zadetki iskanja

  • rustle1 [rʌsl] samostalnik
    šelest(enje), šuštenje (listja, svile), šumenje; prasketanje
  • scrōscio m (pl. -sci)

    1. šumenje, bučanje:
    uno scroscio di applausi viharno ploskanje
    a scroscio silovito
    piove a scroscio lije kot iz škafa, naliv je

    2. med. krepitacija, škripanje kosti (pri prelomih)

    3. tv žarg. šumenje
  • sībilus -ī, m, pl. sībilī -ōrum, m in pesn. sībila -ōrum, n (indoev. onomatop. kor. *su̯i-; prim. got. swiglōn = stvnem. sweglōn = nem. schwegeln piskati na piščal, stvnem. swegala = srednjevisokonem. svëgele = nem. Schwegel, od koder izpos. v sl. žvegla)

    1. sikanje, sičanje, psikanje, žvižganje, požvižgavanje, požvižgovanje, piskanje, šumenje, šumljanje, šuštenje, šustenje, šelestenje, šumotanje; v sg.: CORN., Q. idr., serpentum PROB., venientis sibilus austri V., rudentum PAC. AP. CI., CAELIUS IN CI. EP., aurae tenuis (nom.) sibilus LACT., sibilo allectari COL. (o govedi), sibilo signum dare L. z žvižgom, sibilum edere CAT. šumeti, šumljati (o drevesu); v pl.: quotiens retentum spiritum remiserunt, sibilos (sc. audio) SEN. PH., pastoria sibila O. glasovi pastirske piščali, sibila dare, mittere O. ali torquere VAL. FL. sikati, psikati, horrendaque sibila misit (sc. serpens) O., angues stridula fuderunt vibratis sibila saevis linguis LUCAN., sibila effundere LUCAN., vibrata sibila saevis linguis SIL., stupuit qui sibila cannae STAT., calamorum sibila LUCR., teli stridentis sibila SIL.

    2. occ. psikanje nad kom, „izpsikavanje“, izžvižganje, izžvižgavanje (izžvižgovanje): ei ... plausus, immortalitas, sibilus mors videtur CI., sibilum metuis? CI., sibili vulgi CI., sibili gladiatorii CI. FR. ali gladiatorum CI., e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur CI., per sibilos explodi AMM., crebris totius contionis sibilis vexatus VAL. MAX. Soobl. sīfilum -ī, n.: PRISC.

    Opomba: Star. abl. sg. sibilu: SIS. AP. PRISC.
  • sing2 [siŋ] samostalnik
    petje, pesem
    pogovorno pevsko tekmovanje; žvižganje (krogle); šumenje, vršenje; brnenje, brenčanje
  • singing [síŋiŋ]

    1. samostalnik
    petje; opevanje; brnenje, brenčanje, šumenje, žuborenje

    a singing in the ears zvenenje v ušesih
    singing shoulder ameriško mejna cestna črta z rebrasto površino (kot slišen znak za avtomobilskega voznika)

    2. pridevnik
    pevski
    figurativno zveneč, vršeč, šumeč, brneč, brenčeč

    singing glass rezonančno steklo
    singing lesson pevska ura (lekcija)
    singing master učitelj petja
    singing school pevska šola
  • sonor -ōris, m (sonāre) glas, zven, zvok, ton, don, donenje, šum, šumenje, hrup, hrušč, trušč, buč, bučanje, prasket, prasketanje, brnenje ipd.: sonorem dant silvae (= sonant) V., magno … flamma sonore virgea suggeritur V. z močnim prasketanjem, sonorem reddere, obsignare Lucr., sonor lepidus Lucr., laeto cantu aut truci sonore T., sonorem proelii accipere T.; v pl.: Lucr., strepitus tumultuosi sonores S. fr., saeva sonoribus arma V., sonores barbarorum et inanes minae T. brneči glasovi, animalium immeditati sonores Ap., sonores procellarum Fr.
  • sonus1 -ī, m (iz *su̯enōs, *su̯onōs; gl. sonō)

    1. zvok, glas, zven, ton, donenje, zvenk, žvenk, bučanje, šum, šumenje, hrušč, trušč ipd.: Enn. idr., dulcis Ci., e tribus omnino sonis, inflexo, acuto, gravi Ci., ab acutissimo sono usque ad gravissimum Ci. od najvišjega (ženskega) glasu do najglobljega (najdebelejšega) basa, concentus ex distinctis sonis Ci., tympana raucis obstrepuere sonis O., sonus tubae, signorum C., nervorum in fidibus Ci., varietas sonorum in tibiarum, nervorumque cantibus Ci., sonus chordarum N., linguae Latinae L., urbis confusae V., remorum Lucan., articulorum Sen. ph. pokanje, eum ingenti sono fluminis L., lingua sonos efficit Ci., inanes sonos fundere Ci. od sebe dajati prazen glas (prazne glasove), chorda sonum procul arma dedere V. je zarožljalo.

    2. occ.
    a) zveneča beseda: ficti soni O., edidit ali reddebat ore sonos O., talibus adfata est libera lingua sonis O., sonos peragere O.
    b) glas, jezik: cycni H., tunc mens et sonus relapsus H. sta se jim je povrnili pamet in beseda, adfectatur asperitas soni T. trdo izgovarjanje, groba, trda izgovarjava.

    3. način opisovanja, ton: unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., in ceteris suus est cuique sonus Ci., addidit historiae maiorem sonum (sc. vocis) Ci.

    Opomba: Heterocl. po 4. deklinaciji: gen. sonūs Amm.; abl. sonū Sis. ap. Non., Ap., Amm.; nom. pl. sonūs Amm.
  • strepitus -ūs, m (strepere)

    1. hrup, hrušč, trušč, hrum, hrumenje, šum, šumenje, ropot, ropotanje, hrešč, hreščanje, žvenket, žvenketanje, rožljanje, žuborenje, žubor ipd.: Enn. ap. Non., Pac. ap. Ci. ep., Pl., Ter. idr., non strepitu, sed maximo clamore suam significavit voluntatem Ci., magno cum strepitu ac tumultu castris egressi C. strepitu adventare S., neque exaudiri prae strepitu et clamore poterat L., inter strepitum tot bellorum L., strepitibus clamoribusque attoniti L., comitum strepitus V. hrumeče (glasno) spremstvo, tanto cum strepitu ludi spectantur H., strepitus Romae, inter strepitus nocturnos atque diurnos H., strepitus Acherontis V., rotarum C. drdranje, kotaljenje, valjenje, takanje, ingens valvarum strepitus H. škripanje, audis, quo strepitu ianua … remugiat H., strepitu nullo clam reserare fores Tib., armorum strepitu caelum furit Petr., strepitus obscaenus Petr. prdec, strepitus per pudenda corporis expressi Min.

    2. pesn. glasovi, zvoki: citharae, tibicinae, testudinis aureae H.
  • strīdor -ōris, m (strīdēre) vsak nečist, brneč glas = cvrčanje, brnenje, piskanje, sičanje, sikanje, žvižganje, bučanje, šum, šumenje, šumljanje, vršanje, vršenje, drskljanje, prasketanje, pokanje, pokljanje, brenčanje, škripanje, rožljanje, hrup, hrupenje, hrušč, hrum, hrumenje, delanje (zganjanje) hrupa (trušča), kričanje, vriskanje, vpitje, vreščanje, šumotanje, hreščanje, ropot, ropotanje, grmenje, grmot, grmotanje, žvenket, žvenketanje, žvenkljanje, žuborenje, žubor ipd.: Pac. fr., Auct. b. Afr., Vitr., Sen. ph., Marc. idr., aquilonis Acc. fr., Ci., procellae Pr. hrumenje, hruljenje, maris Serv. ali lituum Lucan. ali stridores tubae Sil. bučanje, magni stridores V. silno šumenje (kipenje) valov, aurium stridores Plin. šumenje v (po) ušesih, stridor consonantium Q., pennarum Plin. vršanje, ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. vršeče peruti, stridor teli V. brnenje, brenčanje, serrae tum, cum acuitur Ci. škripanje, škrtanje, škrgutanje, cardinis Ci. ali rudentum V., O. ali ianuae O. ali dentium Cels. škripanje, škrtanje, škrgutanje, catenae Iuv., ferri fractaeque catenae V.; o živalih: stridor (sc. anguis) O. sikanje, stridor (sc. simiae) O. krik, kričanje, vik, vika, suis O., Plin. kruljenje, krulba, krulež, stridor ali stridores (sc. apium) V. brenčanje, brnenje, stridor anseris Petr. pihanje, elephantorum Auct. b. Afr., L. trobljenje, cicadae Plin. cvrčanje, čričkanje, črikanje, bubonis Ap. (h)ukanje, Cerbereus Sil.; o osebah in sencah umrlih: tribuni Ci. šušljanje, (sc. Troglodytis) stridor, non vox Plin. hreščanje, hinc apicem rapax Fortuna cum stridore acuto sustulit H. z ostrim brnenjem (plahutanjem), umbrarum facies diro stridore minantes Petr., umbrarum volantum stridor Cl. čebljanje.
  • sussurrio m (pl. -ii) šumenje, šelestenje; šepetanje
  • sussurro m

    1. šepet, šepetanje

    2. šum, šumenje
  • súsur -e n šumenje; šelestenje; žuborenje
  • susurro moški spol mrmranje; šumenje, žuborenje; šelest

    susurro del bosque šumenje gozda
  • šȍbōt m votlo bobnenje, šumenje, šumotanje, šklopotanje
  • šȕmōr m šumenje, šumljanje: šumor valova, talasa, kiše, ljudskih glasova
  • šúštānje s
    1. šumenje
    2. šelestenje, šumenje
  • tingle [tiŋgl]

    1. samostalnik
    zvenenje, šumenje (v ušesu); zbadanje; ščemenje; mravljinci (v životu); srbenje pikanje; skelenje; drhtenje, tresenje nervozno vznemirjenje

    2. neprehodni glagol
    zveneti v ušesih, šumeti; ščemeti; bosti, zbadati; srbeti, pikati; skeleti (with od)
    drhteti, tresti se, biti živčno vznemirjen
    figurativno biti nabit (with z)
    prehodni glagol
    povzročiti zvenenje, šumenje, srbenje

    my ears are tingling v ušesih mi šumi
    the story tingles with interest zgodba je napeto zanimiva
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • whiz(z) [wiz]

    1. samostalnik
    žvižganje, sikanje; šumenje, brenčanje, brnenje
    ameriško, sleng bistra glava; sijajna, uspešna stvar

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    žvižgati (krogla), sikati; šumeti, brneti; besneti; pustiti žvižgati
    tehnično centrifugirati
  • zing [ziŋ] sleng

    1. samostalnik
    sikanje, vršenje, šumenje, cvrčanje, brnenje, brenčanje

    2. neprehodni glagol
    sikati, sikniti, vršeti, šumeti, brneti, brenčati, cvrčati