-
mladolés m mlada šuma
-
mladóvje i mládovje -a i mladovjè -a s mlada šuma, izdanci
-
muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka
carte féminin muette nemi zemljevid
film masculin muet nemi film
douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
rôle masculin muet nema vloga
il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
être muet comme une carpe biti molčeč
rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
être muet comme une tombe molčati ko grob
n'être pas muet biti odrezav
-
noiseless [nɔ́izlis] pridevnik (noiselessly prislov)
tih, brez šuma, neslišen
-
pán m (gr. pan) pan, bog šuma i pastira
-
séč -i ž
1. živa ograda, živica
2. sječa, seča, mjesto gdje je šuma posječena
3. kosidba
-
silencieux, euse [silɑ̃sjö, z] adjectif molčeč, tih; nem; brez šuma; masculin, féminin molčeča oseba, molčečnik; automobilisme dušilnik, glušnik, glušilna naprava
-
smréčje s
1. smrekino, smrčino granje
2. smrekova, smrčina šuma, smrečak, smrekovac, smrekov šumarak
-
stéljnica ž i stéljnik m
1. šupa za stelju
2. šuma iz koje se vadi stelja
3. košara za stelju
-
trepetlíkovje s trepetljikova, jasikova šuma, jasik
-
zabrána ž zabran, branjevina, šuma ili ispaša u koju je zabranjen pristup
-
im-percussus (in-percussus) 3 (in [priv.], percutere) nezadet, ne zadevajoč (se): impercussos … movere pedes O. ne da bi kam zadel, brez šuma (ropota), tiho.
-
merílnik mesureur moški spol , appareil moški spol de mesure
merilnik jakosti toka (et) ampèremètre moški spol
merilnik šuma phonomètre moški spol
valovni merilnik ondemètre moški spol
-
mudo nem, mutast; molčeč
mudo ademán nema kretnja
mudo de nacimiento nem od rojstva
el arte mudo filmska umetnost
cine mudo nemi film
lenguaje mudo nem jezik, jezik s kretnjami
personaje mudo statist
a la muda tiho, brez šuma
quedar mudo onemeti
quedarse mudo de asombro od začudenja onemeti
-
ruido moški spol šum, hrušč, hrup, hrum; pok(anje); ton; figurativno prepir; vrvež; govorica; prazen blišč (sijaj); glasba tolkalo, šlager
ruido ensordecedor oglušujoč hrup
sin ruido brez šuma ali hrupa
hacer (ali meter) ruido hrup delati; fig prah dvigniti, zbuditi pozornost
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič
-
rumor moški spol govorica; mrmranje, šepetanje
sin rumor brez šuma
corre (ali circula) el rumor, corren rumores que... govori se, da ...
-
šum moški spol (-a …) das Geräusch; nezaželen - na posnetkih: das Rauschen
medicina šum na srcu das Herzgeräusch
telesni šum medicina das Körpergeräusch
brez šuma geräuschlos
tehnika filter za šum der Rauschfilter
nastajanje šuma/šumov die Geräuschbildung
-
šúm noise
brez šúma noiseless
-
Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.
1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.
2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.
3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.
-
ἀ-ψόφητος 2 (ψοφέω) ἄ-ψοφος 2 (ψόφος) poet. brez šuma, brezglasen, tih; z gen. ὀξέων κωκυμάτων brez glasnega tarnanja. – adv. ἀψοφητί.