Franja

spritzen transitiv škropiti, poškropiti; stärker: pobrizgati, obrizgati; Medizin ein Medikament: injicirati (zdravilo, kontrastno sredstvo), dati injekcijo (zdravila); Wein usw.: brizgati, narediti brizganec; Kunststoff: brizgati; intransitiv škropiti, brizgati, Medizin dajati si injekcije; (rennen) skočiti; (ejakulieren) špricniti

sprizzare

A) v. intr. (pres. sprizzo) privreti; brizgniti

B) v. tr.

1. brizgniti, brizgati, škropiti

2. pren. izžarevati:
sprizzare salute da tutti i pori izžarevati zdravje

spruzzare v. tr. (pres. spruzzo)

1. škropiti; obrizgati

2. ovlažiti

3. ekst. posuti, posipati:
spruzzare una torta di zucchero posuti torto s sladkorjem

stropí -ésc vt. (po)škropiti, (o)brizgati, brizgniti, zmočiti

sum-mānō (sub-mānō) -āre (sub in mānāre)

1. intr. pod čim ali ob čem teči, curljati, cureti: campestribus autem fontibus salsae, graves, tepidae, non suaves, nisi quae ex montibus sub terra submanantes erumpunt in medios campos Vitr.

2. trans. kaj (o)škropiti, poškropiti, (po)scati, obscati, spustiti (spuščati) vodo (urin): summano, ob eam rem me omnes Summanum vocant Pl.

swash [swɔš]

1. samostalnik
pljuskanje (valov), pljusk; čofotanje; oplakovanje, klokotanje, plosk po vodi
figurativno bahanje, širokoustenje, rožljanje (z nožem)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pljuskati ob; brizgati, čofotati (po), škropiti; premočiti
figurativno bahati se, širokoustiti se, rožljati (z orožjem)

to swash water in a pail zliti vodo v vedro

škrȁpati -ām škropiti: kiša škrapa

štràpati -ām, štràptati štrȁpćēm škropiti: nemoj se vodom štrapati; sve po travi crna krvca štrapa; kolje svinjče, a krv štrapa po zidu

tingō (tinguō) -ere, tīnxī, tinctum (prim. gr. τέγγω, stvnem. thunkōn, dunkōn = nem. tunken)

1. namočiti (namakati), (o)škropiti, poškropiti, (o)močiti (omakati), (na)vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), pomočiti (pomakati), v kako tekočino potopiti (potapljati), s kako tekočino napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (po)rositi, (na)mazati, premazati (premazovati), (na)maziliti: Lydia Pactoli tingit arata liquor Pr., ara lacrimis O., Pallade (z oljem) membra O., pedes Plin., tela venenis Plin., hostili caede manum O., fontem medicamine tingere O. zastrupiti, pavimentum mero H., sanguine tincta humus O., tunica sanguine tincta Ci., victima pontificum securim cervice tinget H.; namočiti, pomočiti; na vprašanje kam?
a) z abl.: Mart., Iust. idr., stridentia tingunt aera lacu V. sršeče (cvrčeče) železo namakajo v vodo, kalijo v vodi, aequore tingui V., O. = zaiti, zahajati (o zvezdah).
b) s praep. in z abl.: in undis vestigia tingit O., faces in amne O., in amne comas Pr., spongia in aceto tincta Cels.; pesn. (o zahajajočih zvezdah): Phoebus in aequore tinguit equos O.; metaf. prepojiti (prepajati), napojiti (napajati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati): vis aurea flumen tinxit O. zlatotvorna moč je prepojila reko, orator tinctus litteris Ci., Laelia patris elegantiā tincta Ci. obdarjena, verba sensu tincta Q., libellos sale Romano tingere Mart.

2. occ. (pre)barvati, (o)barvati, pobarvati, (po)mazati, premazati (premazovati): poma puniceo colore O., cutem Mart. lepotičiti, lanae bis tinctae murice H., nihil nisi conchylio tinctum Ci., comam O., coma … viridi cortice tincta nucis Tib., nummos Ulp. (Dig.), tinguntur sole populi Plin., caeruleum ali hysginum tingere Plin. modro barvati, purpuram tingere Plin.; pesn.: tinxerat ora rubor O. rdečica je oblila, tinctus violā pallor amantium H. z rdečico obarvana bledica zaljubljencev, loca lumine tingere Lucr. razsvetljevati, globus candenti lumine tinctus Lucr. razsvetljeno. — Od tod

1. subst. pt. pr. tingentēs -ium, m barvarji: tingentium officinae Plin.

2. subst. pt. pf. tincta -ōrum, n barvano, pisano: tincta absint Ci.

3. krstiti: solā se paenitentiā tinguere, venturum mox, qui tingueret in spiritu et igni It. ap. Tert., tinctus est ab Ioanne prophetā in Iordane flumine Lact.

überrieseln zalivati, oblivati; škropiti; figurativ Schauer: oblivati, obliti; kalt/heiß überrieseln mrzlo/vroče obliti

verspritzen škropiti, oškropiti; Technik brizgati, pobrizgati, izbrizgati (z)

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

бри́зкати -каю недок., brízgati -am nedov., škropíti -ím nedov.

брызгать, брызгнуть brizgati, brizgniti; škropiti;
искры брызжут iskre se krešejo;
слёзы брызнули solze so se ulile

кропи́ти кроплю́ недок., kropíti -ím nedov., škropíti -ím nedov.

набрызгивать, набрызгать (na)brizgati, (po)škropiti

окроплять, окропить (o)škropiti

окро́плювати -люю недок., škropíti -ím nedov.

плескать, плеснуть pljuskati, pljusniti; škropiti; (zast.) ploskati

поливать, полить poli(va)ti, zali(va)ti, (po)škropiti