Franja

vermilion [və:míljən]

1. samostalnik
cinober, svinčeni oksid, minij, živo (rumeno) rdeča barva; rdeče barvilo

2. pridevnik
(ki je) živo rdeče barve (kot cinober), živo (rumeno) rdeč; škrlaten

3. prehodni glagol
s cinobrom pobarvati

алый svetlo rdeč, škrlaten

багровый škrlaten

багряный škrlaten

шарлаховый škrlaten

holoporphyrus 3 (gr. ὁλοπόρφυρος) čisto škrlaten: Isid. (pri Varr. ap. Non. napisano v grščini).

holovērus (holobērus) 3 (hibrid iz gr. ὅλος ves, popoln in lat. vērus) popolnoma pristne barve, čisto škrlaten: vestimenta Cod. I., vestes Cod. Th.

purple² [pə:pl] samostalnik
škrlatna barva, škrlat, škrlaten plašč (simbol vladarskega ali kardinalskega dostojanstva)
množina, medicina pšenavost
množina, botanika pšenična snet

to be raised to the purple biti povišan v kardinala (vladarja)

purpurō -āre -āvī -ātum (purpura)

I. trans.

1. da(ja)ti čemu škrlatno (bagreno) barvo, škrlatíti, bagriti: virides undas Furius ap. Gell. narediti, da se škrlatno spreminjajo = da se temnorjavo prelivajo, da dobivajo škrlatno (temnorjavo) barvo, terra purpurata est Aug. se je škrlatno pordečila (od krvi mučenikov), purpurati nimium ocelli M.

2. metaf. prijazno (o)krasiti: omnia rosis Ap. —

II. intr. škrlatno (bagreno) blesteti: tum quae pallet humi, quae frondens purpurat auro ponatur viola Col. poet.; pogosto pt. pr. purpurāns -antis škrlaten, bagren, škrlatnordeč (bagrenordeč), púrpuren: violae Arn., maculae Vop., corporis cruor Prud., agnus de caede purpurans Prud. krvavordeče jagnje.

biret samostalnik
(pokrivalo) ▸ birétumSopomenke: bireta

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

κόκκινος 3 škrlaten NT.

ὁλο-πόρφυρος 2 (πορφύρα) ves škrlaten, iz samega škrlata.

πορφύρεος, έα, ion. -έη, -εον, skrč. πορφυροῦς, ᾶ, οῦν bagren, škrlatast, škrlaten, rdeč z vsemi izpremeni do vijoličastega, temnordeč, višnjevkast, krvavordeč, krvav θάνατος.

ὑσγῑνο-βαφής 2 (ὕσγινον, βάπτω) škrlaten, bagren.

χλαμύς, ύδος, ἡ vrhnja obleka, široko ogrinjalo, plašč, vojaški plašč, škrlaten plašč, obleka višjih državnih uradnikov NT.