Franja

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

captus -ūs, m (capere)

1. prijemanje, prijetje, vzetje: trium digitorum Plin. ščepec.

2. obseg: corporis Sen. ph.

3. pren.
a) pridobitev, pridobivanje: Val. Max. (III, 3).
b) duševna dovzetnost, doumljivost, pojmovanje: Gell., ut(i) est captus servorum Afr. fr., Ter., Graeci prudentes satis, ut est captus hominum Ci., civitas ampla, ut est captus Germanorum C. po nazoru Germanov.

cimet samostalnik
1. (začimba) ▸ fahéjPovezane iztočnice: cejlonski cimet, kitajski cimet

2. (drevo) ▸ fahéjfa, kasszia
Povezane iztočnice: kitajski cimet

curry samostalnik
1. (mešanica začimb) ▸ currySopomenke: kari

2. (azijska jed) ▸ curryvel készített húsételSopomenke: kari

ingver samostalnik
1. (začimba) ▸ gyömbér
2. Zingiber officinale (rastlina) ▸ gyömbér

kari samostalnik
1. (mešanica začimb) ▸ curry
2. (azijska jed) ▸ curryvel készített húsétel

negro moški spol črnec, zamorec; tiskarsko črnilo

negro de Alemania črnilo za bakrotisk
negro animal živalsko oglje
negro de imprenta tiskarsko črnilo
negro de la uña črno za nohtom; ščepec
como el negro del sermón ne da bi bil kaj razumel
ponerse negro počrneti
trabajar como un negro delati kot črna živina
boda de negros hrupno veseljačenje
tráfico (trata) de negros trgovina s sužnji
¡no somos negros! ne pustimo, da se tako ravna z nami!

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

piment samostalnik
1. neštevno (začimba) ▸ szegfűborsMleti piment dajemo tudi v nekatere vrste peciv. ▸ Őrölt szegfűborsot teszünk néhány süteménybe is.
Sopomenke: jamajški poper

2. (drevo) ▸ szegfűbors
Nabirajo še nezrele, zelene plodove pimenta in jih posušijo na soncu. ▸ A szegfűbors termését éretlenül, zölden szedik le, és napon szárítják.

polvo moški spol prah; prašek; puder

polvo dentífrico zobni prašek
polvo estornutatorio kihalni prašek
polvo de harina paliska
polvo picante, polvo escociente srbljiv prašek
polvo vomitivo prašek za bljuvanje
hacer polvo v prah spremeniti
hace mucho polvo veliko prahu je
hacerle a uno polvo koga uničiti
hacer morder el polvo a algn koga na tla vreči, premagati; pobiti
quitar (ali sacudir) el polvo de a. prah iztepsti iz česa
reducir a polvo streti, zmleti
tomar un polvo de rapé vzeti ščepec njuhanca
polvos para tortas pecilni prašek
ponerse polvos (na)pudrati se
echar polvos posuti z drobnim peskom

ponjúhati to smell, to sniff; to sniff at

ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil he took a pinch of snuff and sneezed

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu

pulgarada ženski spol palec, cola

pulgarada de rape ščepec njuhalnega tobaka

sale m

1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol

2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?

3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti

4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden

5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

6. pesn. morje

sarkazem samostalnik
neštevno (raba zbadljivih pripomb) ▸ szarkazmus, gúnyDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és a hangjában maró gúny volt.
Zgodba romana je polna sarkazma, ironije in družbene kritike. ▸ A regény története szarkazmussal, iróniával és társadalomkritikával van teli.

sel [sɛl] masculin sol (tudi figuré); figuré začimba; duhovitost

sel pour le bain, commun, de cuisine, fin, gemme, marin sol za kopel, navadna, kuhinjska, fina, kamena, morska sol
sels pluriel volatiles, sels anglais vonjava, hlapljiva sol
le sel de la terre (figuré) aktivni element, elita, sol
mine féminin de sel rudnik soli
pincée féminin de sel ščepec soli
régime masculin sans sel neslana dieta
récolte féminin du sel marin dans les marais salants pridelek, žetev morske soli na solinah
cheveux masculin pluriel poivre et sel temni lasje, pomešani z belimi
être changé en statue de sel (figuré) okamneti
cela ne manque pas de sel to ni brez duhovitosti
mettre, mêler son grain de sel (neumestno) se vmešati v kaj
respirer des sels vdihavati vonjavo soli

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

timijan samostalnik
(začimbna rastlina) ▸ kakukkfű

tobák (-a) m

1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco

2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco

toma ženski spol odvzem; (za)vzetje; doza, odmerek (zdravila)

toma de partido nagibanje na kako stran, zavzemanje za; sklep
toma por asalto zavzetje z naskokom
toma de posesión prevzem v posest
una toma de rapé ščepec njuhanca
toma de tierra (el) ozemljitev; pristanek (letala)
más vale una toma que dos te daré bolje drži ga kot lovi ga