Franja

Zadetki iskanja

  • marljiv pridevnik
    1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljiv delavec ▸ szorgalmas munkás
    Čeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.
    marljiv učenec ▸ szorgos tanuló
    marljiv človek ▸ serény ember
    marljiva čebela ▸ szorgalmas méh
    Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre.
    marljive roke ▸ szorgos kezek
    Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
    zelo marljiv ▸ nagyon szorgalmas
    marljiva učenka ▸ szorgalmas tanuló
    marljiva študentka ▸ szorgalmas hallgató

    2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serény
    marljivo delo ▸ serény munka
    Že lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.
    marljivo učenje ▸ szorgalmas tanulás
    Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.
    marljiva vadba ▸ szorgalmas gyakorlás
    Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.
    marljiv študij ▸ szorgalmas tanulás
  • marljiv kot čebelica frazem
    (zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a méh
    Sopomenke: marljiv kot čebela, marljiv kot mravljica, marljiv kot mravlja
  • marljiv kot mravlja frazem
    (zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a hangya, hangyaszorgalmú
    Sopomenke: marljiv kot mravljica, marljiv kot čebela, marljiv kot čebelica
  • marljiv kot mravljica frazem
    (zelo priden) ▸ szorgalmas, mint a hangya, hangyaszorgalmú
    Ne smem pozabiti pohvaliti vseh medicinskih sester, ki so bile marljive kot mravljice. ▸ Nem feledkezhetünk meg a nővérekről sem, akik hangyaszorgalommal tevékenykedtek.
    Sopomenke: marljiv kot čebela, marljiv kot čebelica, marljiv kot mravlja
  • orjašk|i (-a, -o) rießengroß; po postavi: großwüchsig, hünenhaft; (velikanski) riesenhaft, riesig; Riesen- (korak Riesenschritt)
    orjaška postava die Hünengestalt, Riesengestalt
    živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Riesen- (čaplja der Riesen-Reiher, čebela die Riesen-Biene, krešič der Riesen-Laufkäfer, klek der Riesen-Lebensbaum, luk der Riesen-Lauch, …)
    | ➞ → ustrezni samostalnik
  • osj|i [ô] (-a, -e) Wespen- (roj der Wespenschwarm, pas die Wespentaille, čebela živalstvo, zoologija die Wespenbiene, gnezdo das Wespennest)
    dregniti v osje gnezdo ins Wespennest stechen
  • píčiti to sting

    ostro píčiti to give a sharp sting
    čebela ga je pičila a bee stung him
  • príden (-dna -o) adj.

    1. laborioso, industrioso, diligente:
    pridne roke mani laboriose
    priden kot čebela, kot mravlja industrioso come le api, le formiche

    2. buono, bravo:
    priden za delo, za hojo un buon lavoratore, camminatore
    bodite pridni, dokler se ne vrnem state buoni finché non torno
  • stražárka (-e) f guardia:
    čeb. (čebela) stražarka ape guerriera
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • zajedavsk|i (-a, -o) schmarotzend, schmarotzerhaft, schmarotzerisch, parasitisch
    zajedavska žival das Schmarotzertier
    zajedavska čebela die Kuckucksbiene
    zajedavska rastlina die Schmarotzerpflanze
    zajedavska stenica die Plattwanze
    živeti zajedavsko schmarotzen, parasitieren