Franja

vilòvit -a -o
1. isker, nagel: vilovit konj
2. razigran: -o kolo
3. razbrzdan
4. živahen, zanosen: -a pjesma
5. čaroben, očarljiv: -e oči
6. bajen, čudovit

volāticus 3 (volātus)

1. leteč, krilat: homines Pl., Pegasus Ap.

2. begajoč, begoten, begljiv, sem in tja (od enega v drugega) se zaganjajoč (poganjajoč), nestalen: illius furentis ac volaticos impetus Ci., Psyche Ap.

3. metaf.
a) begoten, begljiv, begajoč = nestanoviten, začasen: Academia Ci., volaticum esse ac levem Sen. ph., gaudium, desideria Tert.
b) čaroven, čaroben, čarodejen, le kot subst. volātica -ae, f α) čarovnica: Fest. β) čarovništvo: Tert.

vòlšeban -bna -o (rus.) čaroben, magičen, skrivnosten: -i štapić, čijim se doticajem ljudi mogu pretvarati u životinje a životinje u ljude; -o oruđe za preporođaj društva; -i magarac

zauberhaft čaroben

zauberkräftig čaroben

волшебный čaroben, čaren; (pren.) čudovit;
волшебный фонарь čarobna svetilka, laterna magica

чарівни́й прикм., čarôben prid., očarljív prid.

féerie [feri] féminin pravljičnost, čaroben svet, pravljičen prizor; théâtre pravljična igra

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

zvezdnat pridevnik
1. (poln zvezd) ▸ csillagos
2. (v obliki zvezde) ▸ csillag alakú
3. (čaroben; nepozaben) ▸ legszebb, felejthetetlenPred dobrim letom dni je Julija Barsukova doživljala najbolj zvezdnate trenutke svoje športne kariere. ▸ Egy éve Julija Barsukova sportpályafutásának legszebb pillanatait élte át.

ἐπ-αφρόδῑτος 2 dražesten, ljubek, ljubezniv, čaroben.

θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.

θελξί-νοος 2 θελξί-φρων 2 (φρήν) ki srce očara, čaroben, mamljiv, mamilen ἔρωτες.