Franja

dug-out [dʌ́gaut] samostalnik
strelski jarek, zaklonišče; deblak, kanu
vojska, sleng reaktiviran častnik

ensign [énsain] samostalnik
znak; zastava; zastavnik, častnik najnižje stopnje, praporščak

to dip one's ensign to spustiti zastavo pred
red ensign zastava angleške trgovske mornarice
white ensign zastava angleške vojne mornarice

estafette [ɛstafɛt] féminin brzi sel, kurir; vezni častnik

chien masculin estafette pes kurir
estafette motocycliste motociklist kurir

exon [éksən] samostalnik
častnik kraljeve garde

field-officer [fí:ldɔfisə] samostalnik
višji častnik (major, polkovnik)

flag-officer [flǽgɔfisə] samostalnik
mornariški visoki častnik, kontraadmiral, viceadmiral
ameriško poveljnik eskadre

half-pay [há:fpei] samostalnik
pol plače; neaktiven častnik s pol plače v britanski vojski

on half-pay brez službe

imperium -iī, n (imperāre)

1. povelje, ukaz, zapoved, nalog, odredba, predpis: V., Plin. iun., Fl., idr., hoc est insani edictum atque imperium tyranni Ci., eas statuas per vim atque imperium dederunt Ci.; z objektnim gen.: non illi imperia decumarum conquerebantur Ci., imperium accipere L. dobiti, exsequi Ter. izvršiti, abnuere L. odreči pokorščino; pren.: terra non recusat imperium agricolae Ci. mu je pokorna; prim. imperio alicuius parēre L., imperiis patris oboedientem esse Pl.

2. meton. moč, (nad)oblast, prevlada, oblast, gospostvo: regum … in proprios greges, reges in ipsos imperium est Iovis H. gospodujejo nad … , imperi cupido S. oblastiželjnost, vladohlepnost, imperium sui Plin. oblast nad samim seboj, imperium domesticum nullum erit (si servi non oboediunt) Ci., Appius tenebat imperium in suos Ci., i. iudiciorum Ci. nad sodišči, custodiae N. nad ječami, animi imperio, corporis servitio utimur S.; poseb. politična nadoblast: de imperio in Italia certare Ci., si aeternum hoc imperium esse vultis Ci., imperium orbis terrae Ci. nad svetom; occ.
a) vlada, (nad)vladarstvo, vladavina, oblast, gospostvo: N., S. fr., Suet., Lact. idr.. Alexander imperium suscepit Cu., totius Galliae imperio potiri C., ea instituta diuturnitas imperii comprobat Ci., urbem imperio (kot kralj) regere L., sub populi Romani imperium redigere C., sub populi Rom. imperium cadere Ci.
b) (vrhovno) poveljstvo, poveljništvo, zapovedništvo: Plin. iun., Lact., imperium navium legato ademisti Ci., i. maritimum C., N., summum i. C., summa imperii N., L., privato quando imperium dedit senatus? Ci., imperia magistratūsque N. vojaška in civilna dostojanstva (časti), esse cum imperio Ci. imeti neomejeno oblast = biti vrhovni poveljnik (nadpoveljnik).
c) uradna oblast, oblastništvo, (uradno) dostojanstvo, čin, služba: ex Macedonia aliquot praetorio, consulari quidem nemo rediit imperio Ci., Appius Claudius tum erat in summo imperio Ci. je opravljal najvišjo častno službo (kot decemvir), fasces ceteraque insignia huius imperii Ci.

3. meton.
a) uradna oseba — uradnik —, oblastnik —, častnik —, poveljnik (z višjim poveljstvom): Auct. b. Alx., Val. Max., imperia … urbe exeunto Ci., erat plena lictorum et imperiorum provincia C., vacua ab imperiis insula C.
b) področje oblasti, vladavina, država: Carthago huic imperio inminebat Ci., duae urbes huic imperio infestissimae Ci., imperii fines propagare Ci., Thessalonicenses positi in gremio imperii nostri Ci., maius i. sibi quaerere Cu., imperium Oceano terminare V., immensum imperii corpus T., adiectis Britannis imperio H., ruentes imperi (= imperii) res H.; od tod imperium tudi = državljani, podložniki: Plin., Plin. iun.
c) uradno leto, uradna doba, uradno poslovanje, uradovanje: tam diu in imperio suo classem praetor vidit Ci., carcer ille in istius imperio domicilium civium fuit Ci.

kapućehája m (t. kapukâhjasy) zgod.
1. zastopnik tuje države pri turški vladi
2. zastopnik pokrajinskega namestnika ali kakšne visoke ustanove pri osrednji vladi
3. najvišji častnik na sultanovem dvoru

mate¹ [méit] samostalnik
tovariš(ica); soprog(a)
zoologija samec, -ica; pomočnik, družabnik
navtika častnik trgovske mornarice; nasprotek, dopolnilo, pendant (npr. drugi čevelj vparu itd.)

first (second) mate prvi (drugi) častnik trgovske mornarice
room-mate sostanovalec
play-mate tovariš pri igri, soigralec
school-mate sošolec, tovariš všoli
ship-mate tovariš na ladji, pomočnik (kuharjev, zdravnikov, topničarjev)
driver's mate sovozač

naftalínac -nca m častnik nekdanje avstroogrske armade, ki se je ob sovražni okupaciji Hrvatske (1941-1945) dal reaktivirati

òrdaga m (t. ordu agasy) visok častnik v janičarski vojski

orderly [ɔ́:dəli]

1. pridevnik
reden, pravilen, metodičen, urejen
figurativno miren, poslušen, lepega vedenja
vojska dežuren

2. samostalnik
vojska ordonanc, vojaški kurir, dežurni častnik v vojaški bolnišnici, bolničar
britanska angleščina cestni pometač

orderly-officer [ɔ́:dəliɔ́fisə] samostalnik
vojska dežurni častnik

pilotin [-tɛ̃] masculin častnik pripravnik v trgovski mornarici; vieilli krmar pripravnik

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

provost [prɔ́vəst] samostalnik
predstojnik; rektor nekaterih kolegijev v Angliji
cerkev prošt
škotsko župan
arhaično jetničar, profos
vojska (pod)častnik vojaške policije

ronchonneau, -not [rɔ̃šɔno] masculin, vieilli godrnjav častnik

un vieux ronchonnot star godrnjač

roundsman množina roundsmen [ráundzmən] samostalnik
ameriško policijski častnik, ki nadzira policaje na dolžnosti v določenem delu mesta
britanska angleščina prodajalec, dostavljavec (mleka, kruha itd.), tekač

milk roundsman mlekar

samurai [sǽmurai] samostalnik
ednina & samostalnik, množina samuraj; japonski častnik