Franja

Zadetki iskanja

  • próga line; stripe, streak; route; (črnavka, modrica) weal

    železniška próga railway line, railway track; ZDA railroad line
    enotirna próga single-track line
    dvotirna próga double-track line
    glavna próga main (ali trunk) line
    stranska próga branch line
    ozkotirna próga narrow-gauge railway; (za premikanje vagonov itd.) sidings pl
    lokalna próga local line
    krožna próga circular (ali circle) line
    nadzemeljska próga elevated railway
    podzemeljska ž. próga (v Angliji) underground (railway), tube, ZDA subway
    ladijska próga steamship line
    zobata ž. próga rack railway, ZDA cogwheel (ali cog) railway
    zračna próga air line
    žična próga cable railway, funicular
    próga za tek šport track, lane
    notranja próga šport inner lane
    čistiti železniško prógo to clear the line
    črn z rumenimi prógami black with yellow streaks
    zebrine próge zebra's stripes
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • sneg1 [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
    nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
    živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
    … snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
    plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
    … za sneg Schnee-
    (očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
    stari sneg Altschnee, alter Schnee
    svež sneg junger Schnee, Neuschnee
    sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
    sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
    lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
    kup snega der Schneeberg
    kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
    ločnica večnega snega die Schneegrenze
    plast snega die Schneeschicht
    plug za pluženje snega der Schneepflug
    dež pomešan s snegom der Schneeregen
    veliko snega große Schneemengen
    višina snega die Schneehöhe
    čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
    kjer je vedno dovolj snega schneesicher
    spolzek zaradi snega schneeglatt
    z malo snega schneearm
    z veliko snega schneereich
    ki se upogiba pod snegom schneebeladen
    pokrit s snegom schneebedeckt
    odrezan zaradi snega eingeschneit
    prekriti s snegom einschneien
    smrt v snegu der weiße Tod
    figurativno lanski sneg Schnee von gestern
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • usnj|e srednji spol (-a …)

    1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
    proizvodnja usnja die Lederherstellung
    iz jelenjega usnja hirschledern
    iz svinjskega usnja schweinsledern
    torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
    lice usnja der Narben
    rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
    čistiti/brisati z usnjem ledern
    prevlečen z usnjem beledert

    2.
    umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai

    3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
    vezan v usnje ganzledern
    v usnje vezana knjiga der Lederband
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth