Franja

snag¹ [snæg] samostalnik
ostanek na deblu odlomljene veje, okršek; štor, ki štrli iz zemije; (zobna) škrbina; naplavljeno deblo na dnu reke; čer, greben v reki
figurativno nepričakovana zapreka (ovira, težava)

the snag is that... težava je v tem, da...
to come up against a snag naleteti na nepričakovano oviro
to strike a snag in carrying out plans zadeti na težave pri izvedbi načrtov

stâncă -i f skala, stena; čer

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

škȍlj škòlja m, škôlj m, mest. na škólju (it. scoglio)
1. morski otoček: preletavanje ptica iznad školjeva; zadržavati se među školjevima
2. čer, skala v morju

škòljić m
1. morski otoček
2. čer, skala v morju

Untiefe, die, Geographie plitvina; figurativ čer

риф -у ч., čér -í ž., kléč -í ž., grebén -a m.

bȃd m
1. bod, osten, palica z železno ostjo za poganjanje živine
2. železna konica na ostnu
3. morska čer

brisant [brizɑ̃] masculin skalna čer; valolom; pljuskanje, butanje valov ob obrežje

chaussée [šose] féminin cestišče, cesta; vieilli nasip, jez; dolga podmorska čer

chaussée bombée, empierrée, pavée, goudronnée, défoncée, glissante izbočeno (napeto), s kamenjem nasuto, tlakovano, katranizirano, luknjasto, spolzko cestišče
ponts et chaussées uprava, urad za gradnjo in vzdrževanje cest

peña ženski spol skala, skalnata čer

dormirse como una peña spati ko klada
¡peñas (y buen tiempo)! beži! spravi se proč!

rata ženski spol podgana; miš; pomorstvo skrita čer

rata de trigo hrček
rata de agua povodna podgana
rata almizcleña pižmovka
rata de cloaca kanalska podgana
rata de iglesia cerkvena miš
más pobre que una rata reven ko cerkvena miš
escabullirse como una rata skrivaj pobegniti
rata de sacristía tercijalka, pobožnjakarica
de piel de rata sive (dlake) konj

ratón moški spol (hišna) miš; pomorstvo skrita čer

ratón de biblioteca(s) (fam) knjižni molj
el hijo de la gata, ratones mata (fig) jabolko ne pade daleč od drevesa

récif [resif] masculin morska čer, kleč

récif corallien, de corail koralna čer

rocklet [rɔ́klit] samostalnik
majhna skala ali čer

rompiente moški spol valolom; pobočje; obalna čer

sȅka ž (it. secca)
1. plitvina, peščena sipina
2. podvodna čer: mladoga nasljednika carskog iznese sreća na jednu -u

corallien, ne [kɔraljɛ̃, ɛn] adjectif koralen

récif masculin corallien koralna čer, kleč

îlot [ilo] masculin otočič; blok hiš

aménagement masculin en îlots fermés strnjena zazidava
îlot de circulation prometni otok
îlot insalubre ubožna (mestna) četrt
îlot de résistance gnezdo odpora
îlot rocheux čer, kleč
îlot de verdure (majhna) zelenica

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.