Franja

im-bonitās (in-bonitās) -ātis, f (in [priv.], bonitās), grobost, ostrost, raskavost: Tert.

inclémence [ɛ̃klemɑ̃s] féminin ostrost (klime, zime) neprijaznost (vremena)

inclémence du temps neprijazno, neugodno vreme
inclémence de l'hiver ostra zima

inclemency [inklémənsi] samostalnik
ostrost (podnebja), viharnost; neprijaznost, grobost, neusmiljenost

inclēmentia -ae, f (inclēmēns) neprizanesljivost, nemilost, strogost, ostrost, trdost, neusmiljenost, neprijaznost: i. divūm has evertit opes V., i. adversus reos T., i. mortis V., i. caeli Iust. ostro podnebje.

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.

intemperance [intémpərəns] samostalnik
nezmernost, pretiravanje, pretiranost, razuzdanost, vdajanje pijači; ostrost (podnebja)

mordant, e [mɔrdɑ̃, t] adjectif grizljiv; oster; jedek; zbadljiv; masculin razjedljivo sredstvo; figuré zbadljivost, ostrost; zalet, elan, pogum

froid masculin mordant oster mraz
ironie féminin mordante jedka ironija

mucrō -ōnis m. (prim. gr. ἀμύσσω, at. ἀμύττω razim, režem, razpraskam, ἀμυχή raza, ἀμυκαλή puščična ost, ἀμυχμός praska, odrgnina, raza, lit. mušù, mùšti biti, tolči)

1. ost, konica, rezilo, starejše rt (= konica), rez (= rezilo): falcis Col., dentis Plin., cultri Iuv., medio ense iugulaberis, quandoquidem mucro hebes est O.

2. meton. meč, bodalo: mucrones militum tremere Ci., mucrone subrecto L., strictis mucronibus V., pugnant mucrone veruque Sabello V.

3. metaf.
a) ostrina, ostrost, rezkost, pikrost: defensionis tuae Ci., mucro ingenii cotidianā pugnā retunditur Q., totius ductus quasi mucro Q. ostrica, puščica, poanta, nisi mucronem aliquem tribunicium exacuisset in nos Ci.
b) konica = skrajni del, konec, meja: anceps Lucr., faucium Plin. ozke ceste.

Opomba: Abl. sg. mucroni: Lucr.

òporitōst ž
1. trpkost
2. ostrost

opórnōst ž, ȍporōst ž, òporōst ž
1. trpkost
2. ostrost

oštròća ž ostrost, ostrina

poignancy [pɔ́inənsi] samostalnik
ostrost; grenkoba, bridkost; rezkost, zajedljivost, jedkost

pungency [pʌ́ndžənsi] samostalnik
jedkost, ostrost, rezkost
figurativno zbadljivost

rigidezza f

1. ostrost

2. fiz. togost

3. pren. ostrost, strogost

rigour, rigor [rígə] samostalnik
strogost, ostrost; ostrina, eksaktnost, rigorizem; okorelost, togost; pretirana natančnost; krutost, surovost, grobost; otrplost
množina strogi ukrepi, stroge mere
pravno prisilni ukrepi

the rigours of the weather vremenske neprilike, ujme
to execute a law with rigour izvajati zakon z vso strogostjo

rigor -ōris, m (rigēre)

1.
a) trdota, trdina, trdost, premrlost, togost, otrplost, okorelost, negibčnost, neupogljivost: Lucr., rigor ferri, ligni V., Vitr. idr., nervorum Cels. veliki (splošni) krč, rigorem habere Col. biti tog, neupogiben (neupogljiv).
b) occ. odrevenelost od mraza, meton. mraz: Luc. fr., Macr., Val. Max., Sen. ph. idr., gelidus rigor Lucr., rigor aquae Plin. iun., Alpinus O., torpentibus rigore membris L.; pl.: rigores praeposteri Plin. (po)nočni mraz, nimii Lact.
c) ravna lega, prema smer, ravna smer (linija) npr. tekoče vode: Icti.

2. metaf.
a) trdost, trdota, strogost, neomajnost, neizprosnost, neupogljivost, ostrost, ostrina: disciplinae veteris T., iuris Icti., antiquus rigor et nimia severitas T.
b) trdost, trdota, neuglajenost, neokretnost, neprožnost, grdost, okornost, togost npr. α) v vedenju, navadah: te tuus iste rigor positique sine arte capilli decet O. β) slik, slikarij, poslikav, kipov: Plin. γ) naglasa, akcenta: accentus Q.

rigore m

1. knjižno ostrost, ostrina

2. med. krč

3. ostrost, strogost:
mitigare il rigore di una condanna omiliti strogo kazen
di rigore strogo predpisan

4. voj. zaporna kazen

5. šport kazenski strel, enajstmetrovka

6. natančnost, doslednost:
a rigor di logica logično, po logiki
a rigor di termini dobesedno vzeto

rigorousness [rígərəsnis] samostalnik
strogost, ostrost, neizprosnost, nepopustljivost, pretirana natančnost, rigoroznost

rigueur [rigœr] féminin strogost, trdota; nepopustljivost, neizprosnost; ostrost

à la rigueur v sili, v skrajnem, najslabšem primeru; z največjo natančnostjo
de rigueur neizogibno potreben, nujen, obvezen
rigueur de l'hiver ostra zima
délai masculin de rigueur skrajni rok
être de rigueur biti nujen, biti strogo obvezen
tenir rigueur à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
traiter quelqu'un avec la dernière rigueur skrajno strogo s kom ravnati
user de rigueur envers quelqu'un strogo ravnati, biti strog s kom

roughness [rʌ́fnis] samostalnik
hrapavost, neravnost; grobost, surovost, robatost, nevljudnost, neljubeznivost, ostrost, strogost, brutalnost, trdota; (o vinu) trpkost; (o morju) razburkanost, burnost, divjost

owing to the roughness of the road zaradi slabega stanja ceste