Franja

quīnc-unx, m (quīnque in uncia)

1. pet dvanajstin (unciae) kake (dvanajstdelne) celote, npr.: quincunx hereditatis Plin. iun. 5/12 dediščine; kot novec = 5/12 asa, 5 uncij (unč): si de quincunce remota est uncia H.; kot utež = 5/12 funta: myrrhae croci quincunx, amomi pondo quadrans Col.; kot mera
a) tekočinska = 5/12 sekstarija, 5 kozarcev: quincunces post decem peractos Mart.
b) površinska = 5/12 orala: Col.; kot obrestna mera = 5/12 odstotka (od 12/12): nummi, quos hic quincunce modesto nutrieras Pers.; v apoz. poleg usurae: quincunces usuras spopondit Dig.

2. metaf. petica na kocki, „kobrsko peteroočje“
* *
*
* *;
od tod oblika petice na kocki (oblika kobrskega peteroočja), v kateri so sadili drevesa in zasajali kole v naslednjem vrstnem redu:
* * * * *
* * * *
* * * * *
* * * *
* * * * *,
in quincuncem navzkriž(em), križem(a), v poševni črti, poševno, diagonalno: Col., arbores in quincuncem serere Varr., directi in quincuncem ordines (sc. arborum) Ci., obliquis ordinibus in quincuncem dispositis C., quid illo quincunce speciosius Q.

scrūpulum in scrīpulum -ī, n (soobl. scrūpulus, scrīpulus iz scrūpus)

1. skrúpel, skrípel, najmanjša enota kake uteži ali mere
a) funta = 1/24 uncije = 1/288 asa (= 1.137 grama): VITR., argenti scripulum CI. EP., quinque marathri scrupula O.
b) 1/288 orala (iugerum): VARR., COL.
c) 1/24 ure: M. AURELIUS AP. FR.

2. metaf. skrúpel stopnje v astronomiji, minuta: PLIN.

sekvénca glasba, kartanje sequence

sekvénca 5 kart (pri pokerju) straight, (od desetke do asa) high straight, (od devetke do kralja) low straight

sēm-ūncia -ae, f (sēmi in ūncia)

I. pol uncije (unče) = pol dvanajstinke asa ali dvanajstdelne celote, 1/24, štiriindvajseti del

1. kot denar: VARR.

2. kot utež = 1/24 funta = 13,64 gramov: semuncia salis cocti COL., auri CI., L., VAL. MAX.; tudi pri dediščinah: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam CI., bona eius semunciā venierunt ASC. za 1/24 vrednosti; pren.: brevis semuncia recti PERS. betvica (kanček, bore malo) modrosti.

3. kot poljska mera = 1/24 orala (iugeri): COL. –

II. metaf. semúncija (= κανϑήλιον), neko nam neznano kmečko orodje: CA.

sēsc-ūncia -ae, f =sēqui-ūncia poldruga dvanajstin(k)a asa ali dvanajstdelne celote, poldruga úncija (unča): CELS., PLIN., FRONT., radicis COL., hereditatis ICTI.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sextāns -antis, m (sex) sekstánt = šesti del (šestin(k)a) asa ali dvanajstdelne celote: VARR. Poseb.

1. kot novčič = dve unciji (unči), ena šestin(k)a: PLIN. idr., aliquem efferre sextantibus collatis in capita L., non esse sextantis GRANIUS AP. CI. ne biti vreden niti beliča, servus non sextantis LAB. AP. GELL. suženj, ne vreden niti beliča.

2. ena šestin(k)a dediščine: testamento heres ex parte dimidia et tertia est Capito; in sextante sunt ii, quorum pars ... CI. v oporoki je za dediča petih šestin(k) postavljen Kapito(n); zadnja (ostala) šestin(k)a je zapuščena osebam ..., ex sextante heres institutus ICTI.

3. ena šestin(k)a funta: O.

4. ena šestin(k)a orala: iugeri VARR., COL.

5. (kot tekočinska mera) ena šestin(k)a kongija (congius) = 2 čaši (cyathi): VARR. AP. GELL., CI., H., MART., SUET., FEST.

6. (kot suha mera) četrtin(k)a rimskega mernika (modius): COL., PLIN.,

7. (pri matematikih, za katere je šestica numerus perfectus popolno, osnovno število) šestin(k)a šestke (šestice), torej enica (enka): VITR.

sextantārius 3 (sextāns) eno šestin(k)o vsebujoč, šestinski: as FEST. as, ki je bil šestina nekdanjega asa, torej težek ali vreden le 2 unciji; tako tudi asses sextantario pondere PLIN.

sextula -ae, f. sc. pars (sextulus -a -um, demin. sextus) mala šestin(k)a, tj. 1/6 uncije = 1/6 dvanajstinke vsake celote = dvainsedemdesetin(k)a, 1/72 kake celote

1. asa (novca): VARR.

2. dediščine: CI.

3. orala: COL.

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

tremissis -is, m (trēs in ās) tretjin(k)a asa (novec): Cod. I., Cod. Th.

zis -ă (-şi, -se) adj.

1. rečen, poredan

2. imenovan
□ aşa zis tako imenovan

ἀάω, ἀάζω ep. [aor. ἄασα, ἆσα; med. ἀασάμην in ἀσάμην; pass. ἀάσθην] 1. act. poškodujem; (pre)slepim, (o)mamim, zapeljem. 2. med. a) dam se preslepiti, motim se; prevara me kdo; b) = act. τινά slepim, varam.

ἄεσα aor. ep. [Et. iz ἄϜεσα, kor. ves- (="bivati, muditi se") lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk. Ἑστία; nem. ge-wesen, das Wesen. – Obl. 1 pl. ἀέσαμεν, inf. ἀέσαι; skrč. ἆσα, ἄσαμεν] prespim, prenočim, prebijem, νύκτα.

κοδράντης, ου, ὁ = kvadrans (1/4 asa), belič, vinar NT.

σύμ-πᾱς, -ᾱσα, -αν (okrepljen πᾶς, lat. cunctus) ves, cel, vse skupaj, pl. vsi skupaj; subst. τὸ σύμπαν in τὰ σύμπαντα celota, cela država, cela vsota, glavna stvar, poglavitna reč; adv. τὸ σύμπαν, τὰ σύμπαντα ako se vse vzame, sploh, vobče, τὸ σύμπαν εἰπεῖν da vse to povzamem, na kratko (v kratkem povedano).