Franja

lȁcman m, lȁcmanin m, mn. lȁcmāni (n. Landsmann)
1. tujec, človek zahodnega tipa v obleki in načinu življenja, Italijan, Nemec: lacmani zlo misle i kada se bogu mole
2. ekspr. rojak

lacrimābilis (lacrumābilis) -e (lacrimāre)

1. = lacrimandus solz, pomilovanja vreden = beden, nesrečen, ubog: bellum V., O., Aur., Eutr., tempus O., vixque tenet (Invidia) lacrimas, quia nil lacrimabile cernit O., lacrimabilior series Ambr.; o osebah: felix bellis civilibus, externis lacrimabilis Aur., cum ipse sit lacrimabilis Ambr.

2. = lacrimāns jokajoč, plakajoč, tožeč, otožen: gemitus V., vox Vulg. Adv. lacrimābiliter solzeč se, milo, tožno: Eccl., Fulg.

3. solzeč, solzast = v obliki solza: destillatio Arn.

lactēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. lactēre)

1. v mleko se spremeniti (spreminjati), mlečiti se: omnis fere cibus matrum lactescere incipit Ci., scammonium linguae tactu lactescens Plin.; metaf.: ut infantiae nostrae lactesceret sapientia tua Aug. da bi … sladela (postajala sladka, se sladila) kot mleko.

2. mleko (za dojenje) imeti, dobi(va)ti; o živalskih samicah: asinae praegnantes continuo lactescunt Plin.; o ženskah: pectore l. Aug.; o ženskih prsih: Min.; metaf. (o setvi) mlečiti se, polniti se s sokovi (z mlečkom): velut ex ubere aliquo sata cuncta lactescunt Plin., lactescentia sata Plin.

lactoprotein [lǽktoupróuti:n] samostalnik
proteinska snov v mleku

lacūlla (lucūlla) -ae, f (demin. lacūna) globelica, kotanjica v obradku: Varr. (po drugih luculla), Ap. (po drugih lacunatura v istem pomenu).

lacuna [ləkjú:nə] samostalnik
izpuščen del v knjigi; luknja, praznina (v znanju); votlina, luknja (v kosti, tkivu)

làdati se -ām se dial. počivati v hladni senčici: vi se baš ladate, a posao, kako velite, neće pobjeći

Ladendieb, der, Recht tat v trgovini (samopostrežnici, blagovnici)

Ladendiebstahl, der, Recht tatvina v trgovini (samopostrežnici, blagovnici)

Ladenschwengel, der, ironisch tisti smrkavec v trgovini

lâdo, lâdole pripev v ljudskih pesmih: lep nam Ivo kres nalaže, ej lado, lado, ej Ivo, lado!

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

lagerförmig Bergbau plastnat, v plasti

Lagerleben, das, življenje v taboru; taboriščno življenje

lagonoponus -ī, m (gr. λαγονοπόνος) ščipanje (črvičenje) v trebuhu: Plin.

lȁgum m (t. lagym, perz.)
1. podkop, miniran podkop: dići, baciti u lagum pognati v zrak
2. podzemni hodnik, tunel, rov
3. dial. v hrib izkopana vinska klet

lagùmati -ām
1. pognati v zrak, minirati
2. bombardirati

Lagunenstadt, die, mesto v lagunah

lahòriti -ī
1. pihljati: vjetar lahori
2. v vetru trepetati: dva jablana lahorila su suhim granjem

laïcisation [laisizasjɔ̃] féminin laizacija, podržavljenje; odvzetje duhovniškega, cerkvenega značaja, spremenitev v posvetno