Franja

acuzát -ă (-ţi, -te)

I. adj obtožen

II. m/f obdolženec (-nka), obtoženec (-nka)

acuzatív -e n tožilnik, akuzativ

acuzatór -oáre (-óri, -oáre)

I. adj.

1. obtožilen, obtožujoč

2. obtožben

II. m/f

1. tožnik (-nica)

2. tožilec (-lka)
□ acuzator public javni tožilec

acvafórte acvafórte n jedkanica

acváriu -i n akvarij

acvátic -ă (-i, -e) adj. voden

ácvilă -e f orel

Acylla -ae, f (Ἀχόλλα Ἄχυλα) Akila, kartažansko mesto v Bizakiju: L. — Soobl. Acilla -ae, f: Auct. b. Afr.; Acholla -ae, f Ahola: Iust., tudi Achilla -ae, f Ahila. — Od tod adj. Acillitānus 3 akilski; subst. Acillitāni (Achillitāni) -ōrum, m Akilci, Ahilci, preb. Akile (Ahile): Auct. b. Afr., Achollitānus 3 aholski: oppidum Plin.

acylos -ī, f (gr. ἄκυλος) užitni gradnov želod: Plin. (pri njem tudi acc. aculon).

acȳrologia -ae, f (gr. ἀκυρολογία) raba nepravih in nenavadnih izrazov, nepravi izraz: Hier., Serv., Isid.

Ācys, gl. Ācis.

ȃč ači ž zastar. spakljivka

áčēnje s zastar. spakovanje

ačih! hatschi!

ačíh (kihanje) atishoo!

ačíh inter. eccì, etcì, etciù

ačìh atchoum!

àčik prisl. (t. aćyk)
1. odkrito, jasno: kaži mi to ačik gledati koga ačik
2. odkrito, nepokrito: djevojka je još ačik hodala
3. neskl. prid. odprt: ačik prozor

áčiti se âčīm se
1. spakovati se v govorjenju: govori ljudski, što se ačiš
2. pačiti se: ja im dajem savjete, a oni se meni ače

ȁčkōsum, ačkòsum medm. (t. aškolsum) izvrstno, sijajno