Franja

acustico agg. (m pl. -ci)

1. akustičen

2. slušen:
nervo acustico slušni živec
cornetto acustico slušalo

acústico akustičen

bocina acústica slušalo
tubo acústico govorilo, trobilo
acústico m slušalo

acút -ă (-ţi, -te) adj.

1. oster

2. akuten

3. pereč

4. muz. visok

acutamente avv. ostroumno, bistroumno, pronicljivo

acutangle [akütɑ̃gl] adjectif ostrokoten

triangle masculin acutangle ostrokoten trikotnik

acutangolo agg. mat. ostrokoten

acutángolo ostrokoten

acūtātus 3 (*acūtāre iz acuere) naostren, nabrušen: sagittae P. Veg.

acute [əkjú:t] pridevnik (acutely prislov)
oster, šilast; bister; silovit; vreščav
medicina vnet, akuten

acute accent ostrivec
acute angle ostri kot
acute disease akutna bolezen
acute pain huda bolečina

acute angular [əkjú:tǽŋgjulə] pridevnik
ostrokoten

acūtēla -ae, f (acūtus) ostrenje: Prisc.

acuteness [əkjú:tnis] samostalnik
ostrost; bistrost; vreščavost; vnetost, silovitost

acutezza f

1. ostrost

2. pren. bistrost, bistroumnost, pronicljivost:
acutezza d'ingegno pronicljivost duha

acutizzare

A) v. tr. (pres. acutizzo) izostriti, zaostriti

B) ➞ acutizzarsi v. rifl. (pres. mi acutizzo)

1. postati akuten (zlasti bolezen)

2. pren. zaostriti se:
la crisi economica si acutizza gospodarska kriza se zaostruje

acuto agg.

1. oster; koničast:
accento acuto jezik ostrivec, akut
dolore acuto ostra bolečina

2. pren. ostroumen, pronicljiv:
un giudizio acuto pronicljiva ocena, sodba

3. močen, silen:
desiderio acuto silna želja

4. mat. oster:
angolo acuto ostri kot

acūtulus 3, adv. -ē (demin. acūtus) precej bistroumen, kaj tenkoumen: Gell., Ap., conclusiones Ci., quasi acutule moveri (misliti) Aug.

acūtus 3, adv. -ē, gl. acuō.

acūtus -ū, m (acuere) ostrenje: Prisc.

acuzá acúz vt. dolžiti, obdolževati, obdolžiti; očitati

acuzáre -ări f obdolžitev, obtožba