Franja

distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

à distance iz oddaljenosti, od daleč
à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
c'est à peu de distance to ni daleč
à quelques années de distance po nekaj letih
à distances égales v enakih razdaljah
de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
distance focale (optique) goriščna razdalja
distance parcourue prevožena, preletena razdalja
distance de tir strelna razdalja
appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe

distancia ženski spol razdalja, daljava; razdobje; razlika; odtujitev

a distancia iz daljave, daleč
a corta distancia iz bližine, blizu
recorrer una distancia prehoditi razdaljo
tener a uno a distancia varovati se koga, ne pustiti ga blizu

distrarre^*

A) v. tr. (pres. distraggo)

1. premestiti, premeščati

2. odtegniti, odtegovati (v druge namene); poneveriti, poneverjati:
distrarre una somma dal bilancio poneveriti vsoto iz proračuna

3. pren. odvrniti, odvračati; zmesti, raztresti; dekoncentrirati

4. razvedriti, zabavati

B) ➞ distrarsi v. rifl. (pres. mi distraggo)

1. raztresti se

2. razvedriti se, zabavati se

distribution [-büsjɔ̃] féminin razdelitev, razdeljevanje; porazdelitev, podeljevanje; dodelitev; distribucija; oskrba (de z); familier batine; automobilisme krmiljenje; théâtre zasedba (vlog); commerce prodaja

distribution des bagages (železnica) iz-, oddaja prtljage
distribution des cadeaux obdaritev
distribution des lettres, des colis dostava pisem, paketov
distribution électrique, d'eau oskrba z električnim tokom, z vodo
distribution d'un film porazdelitev, zasedba vlog v filmu
distribution du travail au personnel dodelitev dela osebju
distribution de films distribucija filmov
distribution solennelle des prix (svečana) razdelitev nagrad
distribution des vivres dodelitev, izdaja živil
arbre masculin de distribution (automobilisme) krmilna gred
eau féminin de distribution voda iz vodovoda
réseau masculin de distribution distribucijska mreža
tableau masculin de distribution razdelilna, stikalna plošča
usine féminin de distribution d'eau vodovod

disuso m neraba; zastarelost:
andare, cadere in disuso pasti v pozabo, priti iz rabe
vocabolo in disuso zastarela beseda

dišáva (-e) f

1. gastr. pl. dišave aromi

2. kozm. profumo

3. (vonj, duh) odore, odorino, profumo:
iz kuhinje so se širile prijetne dišave dalla cucina venivano deliziosi odorini

dītēscō -ere (incoh. iz dīs) (o)bogateti: Pers., Aug., accipe, quā ratione queas ditescere H.; pren.: Cl., partu d. dulci Lucr., mente (duševno) Aug.

dītiae -ārum, f (kontr. iz dīvitiae) bogastvo: Ter., Luc., sumis ditiis Pl. iz zelo bogate hiše.

dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

2. prst (na rokavici)

3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu

diū², adv. (analogno po diū¹ tvorjen iz *dū, prim. dūdum)

I.

1. dolgo (časa): diu disputavi Pl., diu vivere Ci., haec Maurus secum ipse diu volvens S., diu princeps orator … existimatus est Q., diu mori, perire Sen. ph. počasi, nimis diu Pl., nimium diu te castra desiderant Ci., parum diu Ci., multum et diu Pl., Ci., diu multumque Ci., S., Fl., multum ac diu Ap., tam diu Pl., Ter., Suet., tam diu fuit Apollonius in carcere Ci., quam diu furor tuus nos eludet? Ci., tam diu, quam diu Ci. idr. tako dolgo, kakor (prim. iuxtapositio tamdiū, quamdiū), iam diu Pl., Suet., quod populus iam diu desiderat Ci., haud diu Ter., saepe diuque H., diu diuque Ap., diu post, non (neque) diu post Gell., diu postea Amm.; komp. diūtius (diŭtius Ph.), v primerah (kjer je treba primerjalni porek dostaviti) = dalj (časa), dljè: eo vos … diutius detinui Pl., ne ali non diutius Ca., ne diutius teneam Ci., diutius enim iam in hoc desiderio esse non possum Ci., ubi se diutius duci intellexit C.; s quam: diutius quam duabus horis locutum esse constat Sen. ph.; sicer = predolgo, precej dljè (= precej dolgo časa): diutius morari C., neque illis … diutius eā (victoriā) uti licuisset S., paulo diutius abesse L.; superl. diūtissimē najdlje, prav dolgo (časa): Suet., ut ii beatissimi esse videantur, apud quos ille diutissime commoratur Ci., diutissime senem esse Ci., quam diutissime Ci. kar najdalje (mogoče), qui diutissime impuberes permanserunt C.

2. že dolgo časa, že davno, že zdavnaj: neque enim diu huc commigrarunt Ter. ni dolgo tega, kar … , arma diu desueta circumdat umeris V.; adv. ojačan z iam: Ter., factumst iam diu Pl., nec diu hic fui Pl. ni še dolgo tega, kar sem prišel sem, Graecia iam diu suis consiliis perculsa est Ci. že dolgo je tega, kar je Grčija … , diu iam Plin.; tudi: iam diu factumst, postquam bibimus Pl., illi quidem hau sane diust quom (= cum) dentes exciderunt Pl., neque diu est, cum … Ap.

— II. pren. (krajevno) daleč, na veliko razdaljo: Italia … diu excurrit Mel.

dīus² 3 (iz *divios; prim. gr. δῖος božji, εὔδιος jasen, svetel,lat. deus, diēs), star. in pesn.

1. božji, božanski, božanstven, nebeški: o Romule, Romile die Enn., dia dearum V. (= δῖα ϑεάων Hom.); v rotitvi: me dius fidius (Fidius) je dius soobl. = deus; gl. fidius (Fidius).

2. plemenit, blag: Casmillus, dius administer diis magnis Varr., dia Camilla V.

3. božansko velik, božansko lep: dias in luminis oras exoritur Lucr., sententia dia Catonis H., dium profundum O.

4. nebesen: dia et marina et terrea Prud. — Subst. dīum -iī, n vsemir(je): Fest., sub dio Col. ali (star.) sub diū Pl., Lucr., Vitr., Plin. pod milim nebom (klas. sub divo).

dīversiclīnia -ōrum, n (hibrid iz dīversus in κλίνω = ἑτερόκλιτα) samostalniki različne sklanjatve: Prisc.

dīversus, st.lat. dīvorsus, 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dīvertere, dīvortere) „vsaksebi obrnjen“, od tod

I.

1. v razne strani (sem in tja) obrnjen (držeč, idoč): diversam aciem in duas partes constituere C. na dve strani obrnjeno, diversa signa statuere L., ubi plures diversae semitae erant L., d. itinera C., L., T., diversae variae (variae = po suhem in po morju) viae Cat., d. fuga L., Cu. semkaj in tjakaj; occ. predik. = na razne strani, sem in tja, semkaj in tjakaj; najprej v pl.: diversi pugnabat C., cum … diversi discessissent N., diversi consules … discedunt, consules diversi abiere L., diversi circumspiciunt V., duo nomina diversa trahunt unum pectus O., diversi flebant servi O. proč obrnjeni; potem pri kolekt.: plebs habitat diversa locis O.; v sg.: quo diversus abis? V. kam si skrenil? metu ac libidine divorsus agebatur S. strah in strast sta ga zanašala sem in tja; adv.: divorse distrahitur Pl. (imetje) se razprši, pauci paulo divorsius concĭderant S. precej vsaksebi; subst. neutr. in diversum ali in diversa na razne strani: in diversa trahere N., in diversum auctores trahunt, utrum … an L. se ne ujemajo, trahebatur in diversa hinc meritis Antonii, inde Muciani epistulis T., in diversa abire Iust. ali labi Fl., Iust.; subst. masc.: diversos iterum coniungere amantes Pr. ali componere divorsos T. nesložne, razdorne.

2. pren. neodločen (-čna -čno), nestanoviten, omahujoč: diversi fremat inconstantia vulgi Tib., diversus animi (loc.) modo numen pavescere, modo minis populi terreri T.

3. ločen (oddaljen) drug od drugega, raztresen, eden tu — drugi tam, vsak posebej (zase), posamič(no): diversae state, ego ero paries (pretin) Pl., hoc omnes antea divorsi audistis S., legatos alium ex alio (za drugim) divorsos adgreditur S., sive iuncti unum premant, sive id diversi gerant bellum L.

4. razen, različen; (o krajih): qui (portus), cum divorsos inter se aditus habeant, in exitu coniunguntur et confluunt Ci., ex locis tam longinquis tamque diversis Ci., diversissimis locis L., diverso tractu, diversis partibus O., (flumina) diversa locis (po krajini) O.; pren. (o kakovosti): diversa genera bellorum et hostium Ci., d. studia, d. voluntates Ci., d. natura N., facies, d. formae, simulacra diversa figuris, diversi nitent mille colores O., prodigia terrebant diversis auctoribus vulgata T.; adv. acc. neutr. pl.: diversa sonare O. različno; z dat.: forma est diversa priori O. drugačna od prejšnje.

II.

1. na nasprotno ali drugo stran (obrnjen), na nasprotni ali drugi strani bivajoč (stoječ, ležeč), nasproten: ego divorsus distrahor Pl., e quibus (cingulis) duos maxime inter se diversos … obriguisse pruinā vides Ci. (o tečajih), erat iter a proposito diversum contrariamque in partem ire videbatur C., diversae ab flumine regiones C. odmaknjene, terrae, quas duo diversa maria amplectuntur L., in diversum iter equi concitati L. v dve nasprotni smeri, diversus Aesar O. zahodni (= vzhodu nasproten), in partes diversas bracchia tendens O., quem procul a patria diverso orbe excipit Eridanus O. na drugem koncu sveta, petit diversa O. krene v nasprotno smer, diversus luna percurret fenestras Pr., (iugum montis) altero cornu in diversum litus excurrit Cu., Alexander in diversa parte ripae statui suum tabernaculum iussit Cu., diversā regiae parte Cu. z nasprotne strani, Menelaus … diversum ad mare … deiectus est T.; subst. v adverbialnih zvezah: in diversum Plin., in diversa T. ali per diversum Plin., T. na nasprotno stran, v nasprotno smer, ex diverso adsultare T. z nasprotne strani, ex diverso stare Vell. nasproti, instructis e diverso hostibus Iust.

2. occ. nasproten = protiven, sovražen;
a) v vojni: victores diversam aciem Marti et Mercurio consecravere T., Armeniam diversis praesidiis vacuam fieri postulabant T.; subst.: quas enim ex diverso legiones? T.
b) v državi: factio Suet. ali pars Iust. nasprotna stranka; v pl.: partes Suet., aut in diversis aut in neutris fuisse partibus Sen. ph.
c) na sodišču: d. subsellia Q., T. ali diversae partis advocatus Suet. nasprotne stranke (gen. sg.), nasprotnikov (gen. pl.); subst. neutr. = nasprotna stranka, opozicija: invidiam in diversum transferre T., consistentis ex diverso patroni Q.; od tod e diverso (= contrā) nasprotno, nasproti: Suet., Arn.

3. pren. povsem različen, ves drugačen, nasproten, navzkrižen
a) (o stvareh); abs.: diversa ac dissimilis pars Ci., diversa sibi ambo consilia capiunt C., diversis duobus vitiis, avaritiā et luxuriā, civitatem laborare L., quid enim divorsius esse putandum est, … quam … Lucr., oris habitu simili aut diverso Q., duo tela diversorum operum O. s povsem nasprotnim učinkom, diverso tempore Iuv.; subst.: dividit ut bona diversis (= contrariis = malis), fugienda petendis H., dissimilia ac diversa componitis Sen. ph., diversa induere T., nullo in diversum auctore T., iudices per diversa implacabiles T. iz nasprotnih razlogov; z a(b): haec videntur esse a proposita ratione diversa Ci., ab his longe divorsae litterae S.; s samim abl.: quam diversum consuetudine illorum Plin. iun.; z dat.: est huic diversum vitio vitium prope maius H., diversum est huic eorum vitium, qui … Q., tamquam haec sententia priori diversa sit Q., vera bona atque illis multum diversa Iuv.; subst.: dicere diversa iis, quae aliis placebant Vell., quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat Vell.; z inter: divorsa inter se mala, luxuria atque avaritia S., quorum omnium dissimilis atque divorsa inter se ratio est Q.; z ac (atque) ali quam (kakor alius): diversa in hac ac supradicta alite Plin., e diverso, quam in cibos deligitur Plin. čisto drugačne kakovosti kakor to, kar … , diversum valent quam iudicant Q., diversa, quam hostis mandaverat, censuit (Regulus) Fl., gloriam diversis artibus quam priores civitatis suae duces consecuturus Iust.
b) o osebah: quia a te totus diversus est Ci., diversus a maiorum institutis T.; z gen.: ut par ingenio, ita morum diversus T. povsem drugačnega značaja, inter paucos et sententiae diversos T. povsem različnega mnenja.

III. odročen, oddaljen, odmaknjen: maxime de Achaiae urbibus, regionis a se diversae, sollicitus L., ereptam patri natam diversa in pascua abstrahit O., arva colebat diversa Aetnae O., saltus diversi Cu., colunt discreti ac diversi T. posamič in na oddaljenih krajih, etiam quorum diversa oppida, tamen obvii (erant) T., proficiscebar in diversam provinciae partem Plin. iun.; subst. (ret.): diverso terrarum distineri T. v daljnih zakotjih.

divertir [-vɛrtir] verbe transitif zabavati, razvedriti; odvrniti, odtujiti, odvračati; juridique poneveriti

se divertir zabavati se, razvedriti se (à z)
se divertir de quelqu'un, de quelque chose norčevati se iz koga, iz česa
divertir quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
elle l'a diverti de sa famille odvrnila, odtujila ga je od njegove družine
divertir de l'argent poneveriti denar
le spectale nous a bien divertis predstava nas je zelo zabavala
il se divertit de mon embarras norčuje se iz moje zmedenosti, zadrege

divjáčina gibier moški spol , bête ženski spol , venaison ženski spol

specialitete iz divjačine spécialités de gibier
obara iz divjačine civet moški spol de gibier; homme moški spol sauvage (emporté, brutal)

dlak|a ženski spol (-e …)

1. človeška: das Haar
dlake po telesu das Körperhaar
porasel z dlakami behaart
sramne dlake das Schamhaar
odstraniti dlako enthaaren

2. živalska: das Haar; das Haarkleid, die Haardecke; -haar (pasja Hundehaar, resasta/ščetinasta Grannenhaar, živalska Tierhaar)
zimska dlaka das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid
mladostna dlaka das Jugendkleid
… dlake Haar-
(barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, šop das Haarbüschel)
brez dlake haarlos
čopič iz dlake der Haarpinsel
kamelja dlaka das Kamelhaar
iz kamelje dlake Kamelhaar-
izgubljati dlako haaren, aushaaren
menjati dlako haaren
menjanje dlake die Haarung

3.
figurativno brez dlake na jeziku ohne Umschweife
biti zoper dlako gegen den Strich gehen
cepiti dlako Haare spalten
iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, am Zeuge flicken
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dlesen samostalnik
ponavadi v množini (tkivo ob zobeh) ▸ íny, fogínySopomenke: dlesna

dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis

2. (podjetje) ▸ napilapPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
3. (televizijska oddaja) ▸ híradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
4. (osebni zapiski) ▸ naplóV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

5. (uradna evidenca) ▸ naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.

dnevni pavlinček stalna zveza
zoologija Aglais io (metulj) ▸ nappali pávaszem
Iz bube, ki se je tesno oklepa, je ravnokar prilezel odrasel dnevni pavlinček. ▸ Szorosan tapadó bábból éppen előbújt a kifejlett nappali pávaszem.