Franja

pójem (-jma) m

1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche

poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
krojaški poklic mestiere di sarto
zdravniški poklic la professione del medico
svobodni poklic libera professione
evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
duhovniški poklic vocazione sacerdotale
sedeči poklic mestiere sedentario
poklic ovaduha il mestiere della spia
dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
opravljati poklic esercitare una professione

poklícati llamar (koga a alg)

poklicati koga po imenu llamar a alg por su nombre
poklicati na odgovor llamar a cuenta
poklicati centralo llamar a la central
poklicati po telefonu llamar por teléfono
poklicati na oder (gledališče) llamar al escenario
poklicati zdravnika llamar al médico
poklicati v spomin traer a la memoria; recordar
poklicati v življenje crear; fundar; organizar
zopet poklicati v živijenje hacer revivir
dati koga poklicati llamar (ali hacer venir) a alg
priti kot poklican (fig) venir a propósito (ali como anillo al dedo ali como llovido del cielo)
čutiti se poklicanega za sentirse llamado para

pokòj descanso m ; paz f ; tranquilidad f ; (upokojitev) jubilación f , voj retiro m

pokoj v grobu paz f del sepulcro
iti v pokoj jubilarse, voj retirarse
v pokoju jubilado, voj retirado

pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
držati se pokonci stare diritto
komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
biti zgodaj pokonci alzarsi presto
ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
pren. postaviti se pokonci ribellarsi
pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.

1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia

2. ekst. seppellire, coprire:
plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti

3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba

4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge

5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare

pokŕpati (-am) perf.

1. rappezzare, rattoppare, ricucire:
pren. pokrpati ponesrečenca curare alla bell'e meglio le ferite del sinistrato

2. pren. aggiustare, riparare

pól (-a) m

1. geogr. polo:
južni, severni pol Polo Sud, Polo Nord

2. elektr. polo:
negativni, pozitivni pol polo negativo, polo positivo
zvezati pola collegare i due poli
priključiti na pol collegare a un polo

3. pren. polo:
miselni, čustveni pol umetnika il polo concettuale, il polo sentimentale dell'artista
astr. nebesni pol polo celeste
fiz. magnetni pol polo magnetico
geogr. pol mraza, toplote polo del freddo, del caldo

polastíti se (-ím se) | poláščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. impossessarsi di; impadronirsi di; appropriarsi di; conquistare:
polastiti se denarja impossessarsi del denaro
polastiti se oblasti conquistare il potere

2. pren. impadronirsi

3. pren. essere preso da, diventar preda di:
groza, radost se ga je polastila fu preso dall'orrore, dalla felicità

póldan, póldne mediodía m

proti poldnevu hacia mediodía, a eso del mediodía

poldnevnik samostalnik
geografija (črta zemljepisne dolžine) ▸ hosszúsági kör, meridián, délkörVsi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku, imajo ob istem času sončni vzhod, poldan in sončni zahod. ▸ Az ugyanazon a délkörön fekvő összes helyen ugyanabban az időpontban van a napkelte, a dél és a napnyugta.
Poldnevnik, ki teče skozi Greenwich v Veliki Britaniji, je začetni poldnevnik in je izhodišče za določanje zemljepisne dolžine. ▸ A Nagy-Britanniában fekvő Greenwichen áthaladó hosszúsági kör a kezdődélkör, és ez a földrajzi hosszúság kiindulópontja.
Povezane iztočnice: krajevni poldnevnik

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

polétje verano m

sredi poletja en pleno verano
pozno poletje fines m pl del verano
Martinovo poletje veranillo m de San Martín
preživeti poletje na deželi pasar el verano en el campo

polfinale samostalnik
(del tekmovanja) ▸ elődöntőV polfinale se uvrstita prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. ▸ Minden csoportból az első két helyezett csapat jut az elődöntőbe.
Po sinočnjih povratnih tekmah četrtfinala sta si polfinale zagotovila Chelsea in Liverpool. ▸ A tegnap esti negyeddöntő visszavágói után a Chelsea és a Liverpool biztosította helyét az elődöntőben.

políca¹ (-e) f

1. scaffale, scaffalata; palco; scansia; ripiano, palchetto, mensola:
knjižna polica scaffale da libri
okenska polica davanzale
polica nad kaminom mensola del camino
žel. polica za prtljago portabagagli
polica za reagente (v laboratoriju) reagentario
police scaffalatura

2. terrazza; zoccolo:
geogr. kontinentalna polica zoccolo continentale

3. alp. cengia, pianerottolo

policíjski de policía; policíaco

policijska akcija (komisar, stražarnica, uredba, komisariat) operación f (comisario m, puesto m, ordenanza f, comisaría f) de policía
policijska gorjača (pendrek) porra f
policijski pes perro m policía
policijski konfident confidente m de la policía
policijska država (kazen) Estado m (sanción f) policial
policijski avto coche m de la policía, (»marica«) coche m celular
policijska patrulja patrulla f de policía, (avto) coche m radio-patrulla
policijski revir distrito m de vigilancia
policijsko nadzorstvo vigilancia f policíaca
pod policijskim nadzorstvom bajo vigilancia policíaca
policijska ura (za lokale) hora f de(l) cierre
policijski uradnik agente m de policía, funcionario m del cuerpo de policía
policijski zapor (ječa) cuarto m de arresto

polimorfizem samostalnik
1. biologija (o genih) ▸ polimorfizmusPrimerjali smo polimorfizme 15.000 bolnikov s 26.000 zdravimi genomi. ▸ 15 000 beteg és 26 000 egészséges genom polimorfizmusait hasonlítottuk össze.

2. biologija (o živih bitjih) ▸ polimorfizmus
Portugalska ladjica je zanimiv, skrajen zgled polimorfizma. ▸ A portugál gálya a polimorfizmus szép és szélsőséges példája.

3. kemija (lastnost snovi) ▸ polimorfizmus
Najimenitnejši pojav polimorfizma srečamo pri elementarnem ogljiku (C): na eni strani diamant in na drugi grafit. ▸ A legnagyszerűbb polimorfizmus az elemi szénnél (C) található: az egyik oldalon a gyémánt, a másikon a grafit.

4. računalništvo (del programskega jezika) ▸ polimorfizmus
Polimorfizem je ravno tako zelo dobrodošla "bližnjica" pri pisanju skriptne kode. ▸ A polimorfizmus egy nagyon üdvözlendő „egérút” a szkriptkód írása során.

pólje campo m ; fig (področje) campo m de actividad, dominio m

ledeniško (minsko, vidno) polje campo m de ventisquero (minado, visual)
riževo polje arrozal m
žitno polje campo de trigo (ali de cereales), trigal m
šahovsko polje escaque m, casilla f
na polju časti en el campo del honor
obdelovati polje cultivar el campo
klatiti se po poljih (re)correr el campo

pôljski² de(l) campo; rural

poljski čuvaj guarda m rural
poljska bólnica (voj) hospital m de sangre; ambulancia f
poljska dela labores f pl del campo, faenas f pl agrícolas
poljski delavec bracero m, A peón m; mozo m de labranza
poljska kuhinja (voj) cocina f de campaña
poljski pridelki frutos m pl del campo

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.