Franja

mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

moram to storiti tengo que hacerlo
moral sem plačati tuve que pagar
(on) mora biti nor debe de estar loco
mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo

morbōsitās -ātis, f (morbōsus) bolehnost, nezdravost: si provincia, quam colimus, de morbositate suspecta est Pall.

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

morder [-ue-] gristi, ugrizniti; razjedati, zbadati, grajati; obrekovati

morder el freno (fig) požreti (svojo) jezo
morder el polvo umreti
le hizo morder el polvo pobil ga je na tla
morderse las uñas nohte si gristi

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

moror¹ -ārī -ātus sum (mora2)

I. intr.

1. (po)muditi se, bi(va)ti, osta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, nahajati se kje: Ph., Suet., Brundisii, in provinciā Ci., in propinquis urbi montibus N., apud oppidum C., circa flumen L., paucos ibi dies L., N., m. cum aliquo Sen. ph. občevati, živeti s kom, secum Sen. ph. muditi (zadrževati) se sam pri sebi = ne postati raztresen; pesn. metaf.: rosa quo locorum sera moretur H. še cvete, vincula collo morantia O. držeče se vratu, vrat openjajoče, oculi tellure morati O. obvisele na zemlji, dum moror in externis Vell. ukvarjam se, morandi in imperiis cupiditas Vell. osta(ja)ti v visokih službah.

2. occ. obotavljati se, oprez(ov)ati, sprenevedati se, zatezati, zavlačevati, odlašati, kasneti, kasniti, zamuditi (zamujati), biti pozen, izosta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ubi vis: non moror Ter. pripravljen sem, narravit Brutum valde morari Ci., auxilia morantur C. izostajajo, cum morarentur iumenta Ci., pars morans (zaostajajoč), pars festinans T., progressi morative L. ali s premikom predaleč naprej ali z zaostajanjem, m. longum Lucr., haud multa (nec plura) moratus V. brez obotavljanja, nemudoma. Skladi: z inf.: alicui bellum inferre Ci., oppido munitiones circumdare Hirt., ratem occupare H.; s conj.: morari Caesarem, quia naves conscendere iuberet Auct. b. Alx., nihil ne ego quidem moror, quominus decemviratu abeam L. = takoj hočem tudi jaz odstopiti. —

II. trans.

1. pustiti (dati) se čakati (pričakovati) komu: egomet convivas moror Ter.

2. (po)muditi, pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), ovreti (ovirati), odlašati s čim: ipsum morando sustinuit V., nullo morante L. ko ni nihče branil, m. aliquem lite iniquā H. nadlegovati, victoriam C., m. atque impedire iter C., longo sermone tua tempora H. jemati (kratiti) ti tvoj (pomembnim državnim zadevam odmerjeni) čas, nec moratus est imperium Petr. takoj je izvršil povelje, m. aliquem ab itinere, a fugā L., vos Asiae campi morantur H., non mare illud euntes nos moratur Cu., ne haec quidem res Curionem ad spem morabatur C. ni omajala Kuriona v njegovem upanju, Kurionu ni omajala upanja, lora morantia artūs O., si dura morabitur alvus (sc. te) H. če te bo mučilo zaprtje, če te bo mučila zapeka. Skladi: ne affinem morer, quin ubi arcessat meam extemplo filiam ducat domum Pl., nec diu moratur dolorem suum, quin eos interfici iubeat Auct. b. Alx., non moror, quominus in civitatem redeant L., moratus sit nemo, quominus, ubi visum fuerit, abeant L.

3. occ. zanimati, mikati, vabiti: populum H., carmina, quae possunt oculos auresque morari H., novitate morandus spectator H., sunt, quos Pacuviusque et verrucosa moretur Antiopa Pers., mensa nullius convivae oculos voluptate moratur Sen. ph.

4. rekla: nihil moror, non moror, ne morer
a) kot besede sodnika, ki izreka oprostilno sodbo: C., Sempronium nihil moror L. Gaja Sempronija ne zadržujem več, nič nimam več zoper njega; tako tudi: absoluto Claudio tribunus plebis negavit se Gracchum morari L.
b) kot reklo, s katerim govornik pretrga govor: ne te morer H., ne te longis ambagibus morer H., ne multis vos morer Petr. in abs. ne multis morer Ci. da ne odlašam, da (vas) ne zadržujem, na kratko povedano, skratka; tako tudi: quid multis moror? Ter.
c) kot izraz preziranja: nihil (nil) ali nec morari ne meniti (brigati, zanimati) se, ne marati za kaj, ne hoteti: purpura nihil moror Pl., nec dona moror V., nil moror officium, quod me gravat H., vina nihil moror illius orae H.; z inf.: alio uti nihil moror Pl.; abs.: Ter., remove pernam, nihil moror Pl.; tudi kot izraz pritrjevanja = nič mi ni do tega, vseeno mi je, naj bo, ne branim, ne preprečujem: nihil moror eos salvos esse Antonius ap. Ci., pertinacem (sc. dici me) nil moror Acc. fr.; abs.: i iam nunc, quo properabas, nihil moror Pl., per me sint omnia protinus alba; nihil moror Pers. — Act. soobl. morō -āre: Naev. fr., Pac. fr., Enn. fr., Caelius in Ci. ep.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

mótati (-am)

A) imperf.

1. (navijati) annaspare, incannare

2. girare, avvolgere

B) motáti se (-ám se) imperf. refl.

1. girare, trafficare

2. pren. intricarsi;
jezik se mu mota si impappina
motati se v prepir partecipare alla lite, lasciarsi coinvolgere in una lite

3. aggirarsi; pren. mulinare

motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

motíti se to be mistaken (v kom in someone
v čem about something), to err
kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
zelo se motiš you're badly mistaken
ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
nekoliko se motite you are slightly mistaken
če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
motíti se je človeško to err is human
motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
ali motim? am I in the way?, am I intruding?

motíti troubler, perturber, déranger, gêner, incommoder, importuner, ennuyer ; (radio) perturber, brouiller

ali motim? est-ce que je dérange?, je vous dérange?
ne dajte se motiti! ne vous dérangez pas!
motiti se se tromper, faire erreur, faire fausse route, se fourvoyer
če se ne motim si je ne me trompe (ali m'abuse), si j'ai bonne mémoire, sauf erreur de ma part
zeto se motiš (familiarno) tu te trompes drôlement, tu te fourres le doigt dans l'œil

motíti (mótim)

A) imperf. ➞ zmotiti

1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso

2. pren. ostacolare, intralciare

3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia

4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

5. pren. (varati, zavajati) ingannare

6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

B) motíti se (-im se) imperf. refl.

1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro

motíti molestar; importunar ; (mir) perturbar ; (radio) interferir, perturbar la audición

ne pustite se motiti! no se moleste usted
oprostite, da Vas motim perdone usted la molestía
Vas motim, če kadim? ¿le molesta que fume?
motiti se errar; equivocarse, estar equivocado
če se ne motim si no me equivoco; salvo error
zelo se motite está usted muy equivocado

mōtor -ōris, m (movēre) gibalec: cunarum fueras motor mearum Mart. ti si me zibal.

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

mouchoir [mušwar] masculin robec

mouchoir de poche, de cou, de tête žepni, ovratni, naglavni robec (ruta)
mouchoir fantaisie okrasni robček
jardin masculin grand comme un mouchoir de poche zelo majcen vrt(iček)
agiter son mouchoir mahati z robcem
faire un nœud à son mouchoir (pour se rappeler quelque chose) napraviti si vozel na robec (da bi se spomnili na kaj)

moule¹ [mul] masculin kalup, model; mera za drva; kad za namakanje kož

moule à tarte, à crème, à glaces model za kolač (potico), za puding, za sladoled
être fait au moule biti brezhibne postave
ils ont été fetés dans le même moule podobna sta si kot jajce jajcu
remettre dans le moule (figuré) energično posvariti

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre