Franja

devolve [divɔ́lv]

1. prehodni glagol (on, upon)
prenesti, zvaliti

2. neprehodni glagol
preiti, pripasti

it devolves on me moja naloga je
to devolve out of razviti se iz

dēxtāns -antis, m (iz dē in sextāns) pet šestin ali deset dvanajstin: iugeri Col., gradus non crassiores dextante Vitr. kakor 10 palcev, pro semisse dextans Suet.

dextrōrsum (Acc. fr., H.) ali dextrōrsus (L., Auct. b. Afr., Front.), adv. (kontr. iz dextrōvorsum, dextrōvorsus: dexter in vortere, vertere) na desno (stran): ille sinistrorsum, hic dextrorsum abit H., Sp. Furius (et) M. Horatius dextrorsus … Antium, Q. Servilius et L. Geganius laeva … Ecetram pergunt L.

dezertirati glagol
(zapustiti vojsko brez dovoljenja) ▸ dezertál, megszökik [önkényesen elhagyja a hadsereget]

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dežel|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (država) das Land, -land (agrarna Agrarland, alpska Alpenland, balkanska Balkanland, članica OPECa OPEC-Land, dajalka Geberland, dobaviteljica Lieferland, gostiteljica Gastland, izvoznica Ausfuhrland, izvoznica nafte Ölland, proizvajalka česa Herkunftsland, Herstellungsland, sanj Traumland, s ceneno delovno silo Niedriglohnland, Billiglohnland, uvoznica Einfuhrland, vina Weinland, imigracijska Einwanderungsland, pobratena Bruderland, počitniška Reiseland, pravljična Fabelland, Märchenland, Wunderland, prijateljska Freundesland, Partnerland, rojstna Geburtsland, severna Nordland, sosednja Nachbarland, sovražnikova Feindesland, sredozemska Mittelmeerland, tretja Drittland, turistična Ferienland, upnica Gläubigerland, zalivska Golfland, zgledna Musterland)
matična dežela der Heimatstaat, das Heimatland, za manjšine: das Stammland, der Mutterstaat
obljubljena dežela das gelobte Land, das Land der Verheißung
Sveta dežela das Heilige Land
dežela neomejenih možnosti das Land der unbegrenzten Möglichkeiten
dežela tisočerih jezer (Finska) das Land der tausend Seen
dežela vzhajajočega sonca (Japonska) das Land der aufgehenden Sonne
v notranjost dežele landeinwärts
ne poznati dežele landfremd sein
ozemlje dežele das Landesgebiet
poznavanje dežele die Landeskenntnis
južne dežele südliche Länder
prekomorske dežele die Übersee
v prekomorske dežele nach Übersee
iz tujih dežel fremdländisch, aus fremden Ländern
tropske dežele Tropen množina
po vsej deželi landesweit
prepoved bivanja v deželi das Landesverbot
zapustiti deželo außer Landes gehen
| ➞ → država

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

dežen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőNad njo so bili oblaki, iz katerih je tu in tam še padla kakšna dežna kaplja. ▸ Felhők voltak felette, amelyekből egy-egy esőcsepp hullott.
Povezane iztočnice: dežna dirka

2. (namenjen za uporabo v dežju) ▸ esőIn ni bilo malo takšnih, ki pri sebi niso imeli primerne dežne obleke. ▸ Többen voltak, akiknél nem volt esőruházat.
Povezane iztočnice: dežni senzor, dežno tipalo

deževáti to rain

dežuje it rains, it is raining
močno dežuje it is raining very hard
deževáti kot (da bi) iz škafa (lilo) it's raining cats and dogs; it's coming down in bucketfuls; it's teeming with rain
dežuje v curkih it's streaming with rain, it's coming down in torrents
neprestano dežuje it keeps on raining
ves čas je deževalo it kept raining all the time, the weather has been rainy all the time
nehalo je deževáti it has stopped raining
prejkone bo deževalo we're probably in for some rain
udarci so deževali po njem blows rained upon him
prošnje kar dežujejo applications are pouring in
rahlo dežuje it is spitting (ali drizzling)
začenja deževáti it is coming on to rain
časti so deževale nanj honours were showered upon him

deževáti pleuvoir

dežuje il pleut, familiarno il tombe de l'eau, ça flotte, ça pleut
dežuje v curkih, dežuje kot iz škafa il pleut à verse (à torrents, à flots, à seaux, familiarno comme vache qui pisse)
nehalo je deževati il a cessé de pleuvoir

diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
tener diablo premeten biti
no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
un humor de todos los diablos zelo slaba volja
¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?

diacōdīōn (= διὰ κωδειῶν) makov sok, zdravilo, pripravljeno iz maka: Plin., Isid.

diadictamnum (= διὰ δικτάμνων) diadiktamen, zdravilo iz rast. dictamnum, jesenjak: Cael.

dialutēnsis -e (hibrid iz διά in lutum) napol v blatu živeč: Plin.

diapsōricum -ī, n (iz διὰ ψωρικῶν) mazilo za oči: Marc.

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

Dibutādēs -ae, m Dibutad, lončar iz Sikiona: Plin.

dichōneutus 3 (gr. *διχωνευτός iz δίς in χωνευτός) dvojno lit = ponarejen: aes Cod. Th.

diciō -ōnis, f (iz dīcere) „pravica govorjenja ali zapovedovanja“, od tod gospostvo, oblast, sodna oblast, sodstvo: Pl., Plin. iun., Sil., Stat., Suet., Gell., quae nationes in eorum regno ac dicione sunt Ci., nationes, quae in amicitiam populi Romani dicionemque essent Ci., sub populi Romani imperium dicionemque cadere Ci., redigere omnes eas civitates in dicionem potestatemque populi Romani Ci., redigere bellicosissimas gentes in dicionem huius imperii Ci., urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., sub illorum dicione atque imperio esse C., postquam res publica in paucorum potentium ius atque dicionem concessit S., qui terras omni dicione tenerent V., late iam tum dicione premebat populos V., suae dicionis regionem facere L. pod svojo oblast spraviti, Rhodiorum dicionis esse L. biti pod sodno oblastjo Rodošanov, rem Nolanam in ius dicionemque dare Poeno L. Puncu podrediti, inde sub Ascanii dicione binominis Alba … fuit O., regionem … dicioni eius adiecit Cu., Tyros mare suae dicionis fecit Cu., se regnumque dicioni eius permittere Vell., gentem suam dicioni nostrae subicere T., omnium ius in dicionem tuam venit Lamp. vseh pravice do prestola so zdaj združene v tebi; šalj.: aures meas … dedo in dicionem tuam Pl. svoja ušesa ti dajem na voljo = zvesto te hočem poslušati.

Opomba: Nom. sg. ni izpričan.

dicis (morda gen. sg. subst. *dix [iz dīcere]; verjetneje izpos. iz gr. gen. δίκης kakor dĭca iz δίκα = δίκη) causā le na videz, zaradi oblike, zaradi običaja, formalno: Varr., Plin., G., imperat, ut illis aliquid … nummulorum dicis causā daret Ci.; v istem pomenu tudi dicis gratiā: G., Dig., ali dicis ergō: Char.