Franja

mojbóg inter.

1. (izraža strah, obup) Dio mio!

2. (izraža podkrepitev trditve) proprio:
mojbog, kako si siten ma sei proprio un rompiscatole, un rompi!

molestar nadlegovati, nadležen biti, mučiti, vznemirjati; tiščati

sentirse molestado čutiti se prizadetega
molestarse sitnosti si delati, truditi se; čutiti se prizadetega
¡no se moleste V. por mí! ne delajte si sitnosti (ne trudite se preveč) zaradi mene!

molestus 3 (mōlēs)

1. težaven, naporen, nadležen, siten, zlovoljen, nejevoljen, zoprn, tečen, vsiljiv, nèpríličen, neprijeten, slab, neljub, nevšečen, mučen, dolgočasen: Cat., Sen. ph., onus H., provincia negotiosa et molesta Ci., operosus ac molestus labor Ci. trudapolno in zoprno delo, tunica Mart., Iuv. mučilna tunika, nekaka ovirnica iz gorljivih snovi, ki so jo morali obleči obsojeni na smrt v ognju, ingenii adrogantia multo molestissima est Ci., mereor, ne vobis molestus sim Ci. da vam delam nadlego, mihi molestum (est)! Ter. to mi je neprijetno, hoc haud molestum est Pl. to ni žaltavo (zoprno, neprijetno, slabo), mihi molestum est (z inf. ali z ACI) Ci. neprijetno (v nadlego, odveč) mi je, mrzi mi, gabi se mi, gnusi se mi, molestus (mihi) es! Pl. pusti me na (pri) miru! težiš!, molestus fuit Petr. klepet je začel postajati dolgočasen.

2. occ.
a) kot ret. t.t. prisiljen, pretirano natančen, pedantski, pedanten: verba O., simplex in agendo veritas, non molesta Ci., dialectos Tiberius ap. Suet. nerazumljivo, molestissimus exactor Latini sermonis Suet.
b) težko izrekljiv, težko izgovorljiv: nomen Ci.

3. težek = težko izvedljiv: separatio Ulp. (Dig.). — Adv. molestē

1. nadležno, neprijetno, mučno, zoprno: amici sane fideles, sed m. seduli Cu., molestius (nujneje) flagitare debitum Amm.

2. occ. (o hoji, govoru) prisiljeno, pretirano natančno, pedantsko: m. incedere Cat., m. uti distinctionibus Q., m. scribere aut loqui Augustus ap. Suet. prisiljeno in zato nerazumljivo, confabricari originem vocabuli nimis m. Gell.

3. ne(je)voljno, z ne(je)voljo, nerad: m. fero obžalujem, žal mi je, težko (hudo) mi je, žalosti me, mrzi mi, v zlo štejem, zamerim, neprijetno mi je ipd.; abs.: Varr., Sen. ph.; z ACI: exercitum hiemare in Galliā m. ferebant C., te de praedio aviae exerceri m. fero Ci. ep.; s si ali quod: Ci. ep.; z obj. acc.: quoniam ea molestissime ferre debent Ci.; podobno: moleste habere, quod … Aug.

mollare¹

A) v. tr. (pres. mōllo)

1. popustiti, popuščati

2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
mollare le vele razviti jadra
molla! odveži!

3. pren. pog. dati, primazati:
mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

4. pog. zapustiti, zapuščati:
mollare il lavoro zapustiti službo
mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

B) v. intr. odnehati:
fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

monarh samostalnik
1. (vladar) ▸ uralkodóProti izjemno priljubljenemu monarhu si noben politik ne drzne ukrepati po svoje. ▸ Egyetlen politikus sem meri a saját útját járni egy rendkívül népszerű uralkodóval szemben.
Sopomenke: vladar

2. zoologija Danaus plexippus (metulj) ▸ pompás királylepke
Severnoameriški monarhi se ustavijo na drevesih v Mehiki. ▸ Az észak-amerikai pompás királylepkék megpihennek a mexikói fákon.
Sopomenke: metulj monarh

mondar čistiti, čediti; luščiti, lupiti; striči (lase), pristriči; oskubsti

mondarse luščiti se
mondarse los dientes zobe si trebiti

moneō -ēre -uī -itum (prim. meminī, mēns)

1. spomniti (spominjati) koga na kaj, da(ja)ti komu misliti ali da(ja)ti komu kaj v razmislek, opozoriti (opozarjati): ea (sc. mater) filium monuit N., monebas dē Q. Cicerone Ci. ep., monere aliquem de retinendā Sestii gratiā litteris Ci. ep., aliquem temporis ac necessitatis T.; z notranjim obj., izraženim z neutr. kakega pron. ali adj., redko s subst.: quod saepe monui Q., fraudem tyranni ut moneant Val. Fl.; z acc. personae in (pronominalnim) notranjim obj.: id ipsum, quod me mones, … ad eum scripseram Ci. ep.; v pass.: nec ea, quae ab eā (sc. naturā) monemur, audimus Ci. ep.; z ACI: monet rationem frumenti esse habendam Hirt., tantum moneo neque uberioris provinciae neque aetatis magis idoneum tempus … te esse ullum umquam reperturum Ci. ep., si te unum illud monuerimus, artem sine assiduitate dicendi non multum iuvare Corn.; v pass.: cum Phocion moneretur Nicanorem Piraeo insidiari N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quo statu res sit, monet L.

2. opomniti (opominjati), bodriti, poz(i)vati, prigovarjati, spodbuditi (spodbujati), priganjati, svetovati, odsvetovati, (z ne) (po)svariti: abs.: res monet Pl. zahteva, monere alii, alii hortari S., eaque (sc. auctoritas) adhibeatur ad monendum Ci., bene monenti oboedire L. poslušati dober nasvet, monentium verba Sen. ph.; z acc. personae: remigem tubā Sen. tr., tudi: canes O.; z notranjim obj.: monere hoc Ter., id quod res monebat S. kar je zahteval stvarni položaj; s finalnim stavkom: Stat., Iust., eos hoc moneo, desinant furere Ci., monet, ut provideat Ci., monet, ut suspiciones vitet C., moneret senatum, ut Persei conatis obviam iret L., moneo vos, ne segniores sitis Ci.; metaf.: tempora monent, ut satisfaciat, quibus debet Ci., immortalia ne speres, monet annus H.; pesn. in vulg. z inf.: interea soror alma monet succedere Lauso Turnum, qui volucri curru medium secat agmen V., alio properare tempus monet S., ratio ipsa monet amicitias comparare Ci.

3. occ.
a) poučiti (poučevati), napotiti (napotovati) koga, (po)kazati, narekovati, navdahniti (navdihovati) komu kaj, navdahniti (navdihovati), navdušiti (navduševati) koga: labor erat parentibus parvulos adulantia verba edocere: reddebant illi, quae monebantur Plin. iun. kar se jim je narekovalo, offae monent Pl. pomagajo mojemu spominu, hoc moneas, precor O., velut divinitus mente monitā agens L., tu vatem, tu, diva, mone V., somnio monitus Suet.
b) svareč naznaniti (naznanjati), prerokovati: monuit ab ilice cornix V., vates multa monet V., monere de aliquā re Ci.
c) opominjaje, oštevaje opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati), ošteti (oštevati), kaznovati: posse se puerili verbere moneri T. — Od tod subst. pt. pf. monita -ōrum, n

1. opomini, svarila: monita praeceptaque ali praecepta monitaque Ci.

2. prerokbe, preroštva, prerokovanja: deorum Ci., Carmentis nymphae V.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act. moneris, monerint, naveden pri Non.

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.

monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

Monnaie kovnica denarja
en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
en même monnaie z istim denarjem
monnaie blanche srebrn denar
monnaie étrangère tuj, inozemski d.
monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
circulation féminin de la monnaie denarni promet
fausse monnaie ponarejen d.
frappe féminin des monnaies kovanje denarja
imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
menue, petite monnaie (denarni) drobiž
pièce féminin de monnaie novec, kovanec
n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
c'est monnaie courante to se često dogaja
faire de la monnaie menjati (denar)
payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago

moño moški spol svitek (ženskih) las, zatilni čop las; (ptičji) čop; glava

agarrarse del moño v lase si skočiti
ponerse moños napihovati se, mnogo si domišljati; kujati se, šobiti se
quitar muchos moños ženskam glavo (z)mešati
¡moño! gromska strela!

monstre [mɔ̃strə] masculin pošast, monstrum, spaček; izrodek; familier velikanski, monstre; adjectif ogromen; zelo važen

monstre marin morska pošast
un monstre de travail pošasten delavec
un monstre de cruauté pošasten okrutnež
les monstres sacrés zvezdniki, -ice filma, gledališča
concert masculin, procès masculin monstre monstre koncert, proces
monstre meeting monstre zborovanje
petit monstre! (familier) grdoba! (otroku)
succès masculin monstre velikanski uspeh
se faire un monstre de quelque chose nekaj si prehudó, preslabo predstavljati

mōnstrō (star. mōstrō) -āre -āvī -ātum (mōnstrum)

1. (po)kazati: Ter., Ap., proceram palmam Dēli monstrant Ci., alteri ali erranti m. viam Enn. ap. Ci., alicui sedes veteris Ilii Cu., digito indice ad hoc H.; v pass.: monstror digito H., Pers. s prstom kažejo name (kot slovečega moža, pesnika), tako tudi monstror omni in turbā Mart., quā semita monstrat V. kamor drži steza, kamor pelje pot.

2. occ.
a) (po)kazati = (po)učiti, povedati: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Iust., inulas ego primus amaras monstravi incoquere H., tu istic si quid librarii meā manu non intellegent, monstrabis Ci. ep., res gestae quo scribi possent numero, monstravit Homerus H.; impers.: si voles advertere animum, comiter monstrabitur Enn. ap. Varr.
b) odrediti (odrejati), ukazati (ukazovati), (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, zapis(ov)ati: ignes O., piacula V., monstratas excitat aras V., sacerdos monstrat (= iubet) abolere monumenta viri V., conferre manum ira monstrat V., alicui radicem vel herbam H.
c) ovaditi (ovajati), (za)tožiti: nec deerat egentissimus quisque e plebe et pessimi servitiorum prodere ultro dites dominos; alii ab amicis monstrabantur T., ad Paccium Africanum transgressi eum quoque proturbant, tamquam Neroni Scribonios fratres concordia opibus que insignes ad exitium monstravisset T.
d) kazati, pokaz(ov)ati, spomniti (spominjati) na kaj: quo primum iactati undis et turbine Poeni effodere loco signum quod regia Iuno monstrarat V., indicibus monstrare recentibus abdita rerum H., fesso militi Cremonam T. tolažeč spominjati na Kremono, Vespasianus fatis monstratus T.
e) dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati (z ACI, v pass. z NCI): Erasistratus calculos per urinam pelli eo monstrat Plin., qui adversus ea fecisse monstretur Ulp. (Dig.), irreligiosi esse monstramini Arn. — Od tod adj. pt. pf. mōnstrātus 3 odlikujoč se, (javno) pozornost vzbujajoč: vetusto nomine … monstratus T., hostibus simul suisque monstrati T. s ponosom kazani (= pozornost vzbujajoči) sovražniki.

mōnstruōsus (neklas. mōnstrōsus) 3, adv. -ē (mōnstrum)

1. pošasten, protinaraven, nenaraven, ostuden: Petr., Macr., monstrosi hominum partūs Lucan., liberos, si debiles monstrosique editi sunt, mergimus Sen. ph., corpus Sen. ostudno okrnjeno, concubitus, libidines Suet., nihil … tam monstruose cogitari potest, quod non possimus somniare Ci.

2. metaf. čuden, nenavaden, čudovit: monstruosus vitā scriptisque Suet., monstruosissima bestia Ci. (o opici), quid monstruosius? Aug.

mop² [mɔp] prehodni glagol
pobrisati, obrisati s krpo za pod

sleng to mop the floor with s.o. pometati s kom, popolnoma premagati
to mop one's face otreti si obraz
to mop up (with, from) pobrisati (s čim, s česa); sleng pograbiti (dobiček); vojska razpršiti ali pobiti osamljene sovražnikove skupine; britanska angleščina, sleng lokati, polokati

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

mórati devoir, falloir, être nécessaire; être forcé (ali contraint, obligé) de ali à faire quelque chose, être tenu de faire quelque chose

moratistran, oditi devoir partir (ali s'en aller), être obligé de partir (ali de s'en aller)
to moram narediti je dois le faire
to mora biti c'est obligé (ali forcé, nécessaire, inévitable)
če že mora biti si c'est nécessaire, s'il le faut
ona mora spati il faut qu'elle dorme, il lui faut dormir
ti bi to moral vedeti tu devrais le savoir

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte