Franja

dēserō² -ere -seruī -sertum

1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod

1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.

déserter [dezɛrte] verbe transitif zapustiti; odpasti (quelque chose od česa); pustiti na cedilu, figuré izdati; ne izvršiti, izogniti se (dolžnosti); verbe intransitif pobegniti, ubežati, militaire dezertirati; prebežati

les jeunes désertent le village mladi zapuščajo, beže iz vasi
déserter son parti zapustiti, izstopiti iz svoje stranke
déserter une cause (figuré) izdati stvar
déserter à l'ennemi preiti k sovražniku
une partie de l'armée a déserté del vojske je dezertiral

dēsertor -ōris, m (dēserō2)

1. zapustitelj: patris Sen. rh., non enim desertis defuit, sed desertor occĭdit Vell.

2. voj. ubežnik, uskok, dezerter: Vell., Suet., Fl., Front., qui … non secuti sunt, in desertorum ac proditorum numero ducuntur C., pro desertore futurum, cuius non probassent causam L., desertores et transfugae Cu., desertores ac rerum capitalium damnatos sibi iam miscent T.; pesn. ubežnik, begunec: Dardanium … sub Tartara mittam, desertorem Asiae V. iz Azije ubeglega Dardanca.

3. pren.
a) zapostavljavec, zanemarjalec: amicorum Ci. ep., communis utilitatis aut salutis Ci., socii desertor amoris O., odi … hunc corporis usum, desertorem animi Stat.
b) umikalec tožbe: Icti.

dēsinō -ere -siī -situm

1. intr. nehati, poneha(va)ti, konč(ev)ati se: omne bellum … aegerrume desinere (ACI) S., quo (puero) ferrea … desinet … gens V., ut incipiendi fuerit ratio, ita sit desinendi modus Ci., unde coepit oratio mea, ibi desinet L., unde initium fecit et ubi desiit (vox) Vitr., desierant imbres O., desinat ira O., caduca occidunt desinuntque Plin. iun., Pyrenaeus desinens Fl.; ret.: illa, quae similiter desinunt Ci. = ὁμοιοτέλευτα (prim. Q. IX, 3, 79), similiter desinens est, cum … similes exitus habent (casūs) Corn., in iisdem verbis d. Q.; apud Ciceronem omnia desinunt (poteka vse mirno), apud Pollionem cadunt (drvi h koncu) Sen. ph.; (o govorniku) = konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati): non semper eodem modo d. Ci., ut quo ex genere coeperis translationis, hoc desinas Q., in hoc desisse versu Suet.; (o barvi): quod … in viola desinat fulgor Plin. ker prehaja … v vijoličasto. Z in in acc. s čim končevati se, v kaj preiti, prehajati, izgubljati se: in pristim desinit alvus V., desinat in piscem mulier H., desinit in lacrimas O. njen govor se konča s solzami, aestas in autumnum desinit Sen. ph. se prevrača v jesen, cauda in tenuitatem desinens Pl. se končuje koničasto. V pass. brezos.: si esset factitatum, non esset desitum Ci., tunc bene desinitur O.

2. (redk.) trans. (z acc. rei) kaj, od česa odnehati, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati), opustiti (opuščati), s čim prekiniti (prekinjati): telam Ter., libenter artem desinerem Ci., d. bellum S. fr., versūs V., artem athleticam, oppugnationem Gell., amicitiam cum aliquo Fr.; včasih = zapustiti: dominam O.; pesn. (po grškem zgledu) z gen. = kaj, s čim nehati: desine blanditiae Caecil. fr. nehaj laskati, desine … querelarum H. (prim.:λῆγε κλαυμάτων), consul non desinit irae Sil.; z abl.: desine … communibus locis Ci. odstopi od … Večinoma z inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mirari Torquatus desinat Ci. Torkvat naj se neha čuditi, naj se ne čudi več, illud timere desino Ci. tega se ne bojim več, alere morbum d. N., vivere d. Sen. ph. ne več živeti, morari inter homines desisse (dvoumno) Suet.; v pass. (nav. z inf. pass.): orationes a plerisque legi sunt desitae Ci. govorov večina ni več prebirala, vocari est desitus Ci., desitum est disputari Ci., cum Philippo non ante desitum (est) bellari L.; abs. (ustrezni inf. dostavimo v mislih): desine Kom. (= παῦε) nehaj, pusti (to), stoj, miruj, iam desino Ter., desine plura (sc. dicere), puer V., desine, tibia, versūs (sc. canere) V., desine, desierat (sc. loqui) O., optimus virtutis finis est, antequam deficias, desinere Sen. rh.; (o gledališkem igralcu in govorniku) = ne več nastopiti, s scene umakniti se: Ci. ep. (VII, 1, 2), Q. (XII, 11, 3); (o vojaku) = ne dalje služiti: Sen. rh. (Controvers. lib. I, 8, 8).

Opomba: Pf. desii; toda tudi v cj. desiverit: Gell. Sinkop. obl. iz perfektove osnove: desit Mart., desissem Cat., desisset Gell., desisse Ci. ep., Suet.

desk|a [ə] ženski spol (-e …) lesena, igralna, razglasna ipd.: das Brett
lesena desk das Holzbrett, die Holzdiele, die Planke, (ploh) die Bohle
-brett (hrastova Eichenbrett, igralna Spielbrett, likalna Bügelbrett, odskočna Sprungbrett, opažna Futterbrett, Schalbrett, podložna Auflagebrett, razglasna Informationsbrett, risalna Reißbrett, trimetrska Dreimeterbrett, za trančiranje Tranchierbrett, za valjanje testa Nudelbrett, z žeblji Nagelbrett)
deželna deska zgodovina die Landtafel
gladilna deska tehnika die Glättbohle, der Glättbalken
izlagalna deska tehnika der Ablegetisch
nivelirna deska tehnika die Nivellierlatte
odrivna deska šport der Absprungbalken, das Schleuderbrett
oglasna deska das Anschlagbrett, na sodiščih ipd.: die Amtstafel
planirna deska tehnika das Planierschild
tehnika, agronomija in vrtnarstvo plužna deska das Abstreichblech, das Streichblech
straniščna deska die Klobrille, Klosettbrille
teptalna deska tehnika die Schlagbohle
iz desk aus Brettern, Bretter-
(ograja der Bretterzaun, stena die Bretterwand, vrata die Brettertür)
šport skok z deske das Brettspringen
igra z igralno desko das Brettspiel
jadranje na deski das Windsurfing
jadrati na deski surfen
šport smučarska deska das Snowboard

déska board, (debela) plank, deal, deal board; (za pod) batten

déske pl (figurativno, gledališče) the boards
likalna déska ironing board
objavna, razglasna déska notice board
odskočna déska springboard
skakalna déska springboard, diving board
risalna déska drawing board
šolska déska blackboard
pòd iz désk planking
šahovska déska chessboard
polagati déske to plank
obiti z déskami to board, to plank; to panel
jadranje z désko (po vodi) wind-surfing

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

desocupar izprazniti, pustiti nezasedeno; izpiti; roditi

desocupar el piso izseliti se iz stanovanja
desocuparse de un negocio opraviti posel

désosser [dezɔse] verbe transitif vzeti kosti (quelque chose iz česa); razkostiti; figuré razkosati

désosser un poisson odstraniti koščice iz ribe
cet acrobate se désosse ta akrobat se zvija ko kača

dēspērātiō -ōnis, f (dēspērāre)

1. obupa(va)nje, obup, brezupnost, vdanost (v usodo): d. ultima L., extrema, postrema Amm., ad summam desperationem nostri perveniunt C., cum prope ad desperationem pervenissent N., ad desperationem adducti N., in desperationem agi L.; preg.: desperatio spei causa est Cu. iz obupa se rodi upanje. Večinoma z objektnim gen.: Iuv., Suet., Iust., d. vitae, victoriae, rei publicae Ci., recuperandi Ci. ep., spes cum omnium rerum (nad vsem) desperatione confligit Ci., magnam pacis desperationem afferebat C., d. salutis C., Hirt., Cu., rerum, rerum suarum L.; s subjektnim gen. v pl.: desperationes eorum, qui senes erant Ci. ep.; occ. (zdravnikovo) obupanje nad bolnikom: primae desperationis notae L., ad desperationem usque medicorum laborare Val. Max.

2. met. obupna drznost: Ap., Lamp.

despertar [-ie-] zbuditi (se); razočarati; spodbuditi

despertar interés zbuditi zanimanje
despertar del sueño zbuditi iz spanja
despertarse zbuditi se

despolvorear izprašiti

despolvorearse los ojos prah si iz oči obrisati

desprender izpustiti, ločiti; odlepiti

desprenderse de odtrgati se od; znebiti se; zrušiti se; odreči se, žrtvovati
de lo dicho se desprende iz povedanega sledi
desprenderse de su fortuna žrtvovati svoje premoženje

dessaouler [dɛsule] verbe transitif iztrezniti

se dessaouler iz trezniti se, postati zopet trezen

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

destilacija samostalnik
(kemijski postopek) ▸ desztilláció, desztillálás, lepárlásIz odpadlih vej, iglic in lubja z destilacijo pridobivajo eterično olje. ▸ A lehullott ágakból, tűlevelekből és kérgekből illóolajat állítanak elő.
Povezane iztočnice: destilacija z vodno paro, parna destilacija, suha destilacija

destilar prekapati, destilirati; žgati; filtrirati, (pre)cediti; (= destilarse) kapljati

la llaga destila sangre iz rane kaplja kri

destiliran pridevnik
(pridobljen z destilacijo) ▸ desztilláltPovezane iztočnice: destilirana pijača, destilirana voda

dēstinātiō -ōnis, f (dēstināre)

1. določba, določitev: d. partium, quibus cessurus aut non cessurus esset L., consulum Plin. iun. (iz)volitev.

2. occ.
a) odločba, odlok, sklep: mortis, exspirandi Plin., Neronis T., haud dubia T., praecipuum destinationis meae documentum T.
b) stanovitnost, vztrajnost, trdovratnost: Amm.