Franja

dēripiō -ere -ripuī -reptum (dē in rapere) odtrgati, iztrgati, s koga, s česa (s)trgati, iz (s) česa vzeti, jemati: dereptus cortex O.; z dat. personae: quod pertineat ad usum, alteri deripere Ci., spolia occisis derepta Latinis V., spolia … Romanis derepta T., dereptae viris … exuviae Sil., blandae derepta monilia divae Val. Fl. Od kod? s (iz) česa? z abl.: d. tergora costis V., ensem vaginā V., izdreti, cola tectis V. sneti, amphoram horreo, lunam caelo H., pignus dereptum lacertis, signa … derepta Parthorum superbis postibus H., plaustro derepta nurus Val. Fl., quem (praefectum castrorum) dereptum vehiculo sarcinis gravant T., derepta monilia collo, ore derepta frena Sil., arma d. templis ali pugnantum dextris Sil.; s praep.: amicam de ara d. Pl., qui me capillo hinc de curru deripit Pl., de manu Cereris Victoriam d. Ci., membranae summo de corpore rerum dereptae Lucr., serta de sanctis deripuisse focis Tib., a pectore vestem d. O., ferrum a latere deripuit (ali diripuit) T., d. velamina ex humeris O., deos e caelo Tib. — Pren. komu kaj (od)vzeti: misero omnia vitae ornamenta Ci., quantum de mea auctoritate deripuisset Ci. za kolikor je bil zmanjšal.

derivare¹

A) v. tr. (pres. derivo)

1. izpeljati; odvajati:
derivare da un lago le acque per l'irrigazione odvajati iz jezera vodo za namakanje

2. izpeljati, sklepati

3. mat. odvajati, derivirati

B) v. intr. izvirati, izhajati (tudi pren.)

dērīvātiō -ōnis, f (dērīvāre)

1. odvajanje, odvod: aquae Albanae L., derivationes fluminum Ci.; arhit. odvod iz glavne vodne napeljave: revocare derivationes Front.

2. pren.
a) odvajanje, odvod: hunc fructum legendi … in aliquem usum opportuna derivatione convertere Macr.
b) gram. izvajanje, izpeljevanje, izpeljava (besed): Plin. ap. Serv., Char.
c) ret. olepševalno zamenjevanje sorodnih pojmov (npr. fortis nam. temerarius) Q. (III, 7, 25).

dérivation [-sjɔ̃] féminin odvajanje, odvod; stranski kanal; figuré odvrnitev, odvračanje, odklon

él priključek, odcep; grammaire izpeljava
canal masculin de dérivation odvodni kanal
"cerisier" a été formé sur "cerise" par dérivation (beseda) "cerisier" je izvedena iz (besede) "cerise"

derivazione f

1. odvajanje:
derivazione d'acqua odvajanje vode

2. mat. odvajanje, odvod

3. jezik izpeljava

4. elektr. odvod:
collegamento in derivazione vezava iz krožnega toka

5. ptt stranski vod

6. med. naval krvi, fluksija, kongestija

derive [diráiv]

1. prehodni glagol (from)
izpeljati; dobiti; zasledovati izvor česa

2. neprehodni glagol
izhajati, biti po rodu, izvirati

to derive pleasure from s.th. uživati nad čim
to derive profit from s.th. okoristiti se s čim
to be derived from izhajati, biti po rodu iz

dériver [-ve] verbe transitif odvesti, odvajati (vodo); grammaire, mathématiques izpeljati

él odcepiti; odstra-niti zakovice; verbe intransitif izhajati, izvirati, prihajati iz; oddaljiti se od svoje smeri (ladja, letalo); figuré biti brez volje, zapustiti se; oddaljiti se od predmeta
dériver un cours d'eau odvesti vodotok
ce mot dérive du latin ta beseda prihaja iz latinščine
vous dérivez sans cesse neprestano se oddaljujete od predmeta

dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
se dérober sous zrušiti se pod
dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
dérober à la vue odtegniti pogledom
mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela

désadapter [dezadapte] verbe transitif napraviti neprilagodljivega, nesposobnega

se désadapter izključiti se iz skupnosti

désaérer [dezaere] verbe transitif, technique odstraniti zrak

béton masculin désaéré beton, iz katerega je odstranjen zrak

désaffilier, se [dezafilje]

désaffilier d'un parti izstopiti iz stranke

desceller [dɛsɛle] verbe transitif odpečatiti, odstraniti pečat; odpreti; architecture odtrgati, odlomiti

desceller un acte odpečatiti, odpreti (uraden) spis
desceller une pierre du mur odlomiti kamen iz zidu

descend [disénd]

1. neprehodni glagol
spustiti, spuščati se, navzdol iti, sestopiti, padati; izhajati, biti po rodu; biti nagnjen (upon)
planiti, navaliti; podedovati; ponižati se
figurativno nepričakovano obiskati
astronomija proti jugu se pomikati (zvezde)

2. prehodni glagol
spuščati se

to be descended from izvirati, izhajati, biti po rodu iz
to descend to s.o. dobiti kot dediščino
to descend (up)on s.o. nepričakovano koga napasti

descendírati (-am) imperf., perf. med. (širiti se navzdol) scendere:
infekcija descendira iz ledvic v mehur l'infezione sta scendendo dai reni alla vescica

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

descendre* [dɛsɑ̃drə] verbe intransitif iti dol, peljati se dol; sestopiti; teči nizdol; izstopiti; iti proti jugu; zniževati se, spuščati se, (po)nižati se, (u)padati; chimie usesti se; juridique iti na lice mesta; aéronautique spustiti se na zemljo, pristati; izvirati od; verbe transitif (pri)nesti dol, vzeti dol, spustiti dol, sneti, peljati dol; podreti na tla; marine pluti po vodi nizdol; musique popustiti (strune); familier odstaviti; familier sestreliti, zbiti (na tla)

descendre d'un arbre splezati z drevesa
le baromètre, le thermomètre descend barometer, termometer pada
descendre de cheval razjahati
descendre dans sa conscience izprašati si vest
descendre dans le détail iti v podrobnosti
descendre un escalier iti po stopnicah navzdol
descendre quelqu'un en flammes (figuré) ostro napasti koga
descendre la garde (militaire) zamenjati se na straži, familier umreti
l'homme descend du singe človek izhaja iz opice
descendre à l'hôtel, dans une auberge, chez des amis (na potovanju) nastaniti se v hotelu, v gostilni, pri prijateljih
descendre en latitude (marine) bližati se ekvatorju
descendre en parachute spustiti se na zemljo s padalom
les prix descendent cene padajo
descendre dans la rue iti na ulico, figuré iti demonstrirat
descendre la scène stopiti v ospredje odra
descendre en soi-même vase iti
la police est descendue dans cet hôtel policija je izvršila preiskavo, racijo v tem hotelu
descendre à terre iti na kopno, izkrcati se
descendre d'un ton peti, igrati en ton niže
descendre en ville iti proti mestu
descendre de voiture izstopiti iz avtomobila, z voza
la nuit descend noč se spušča na zemljo
descendre une valise du grenier au rez-de-chaussée prinesti kovček s podstrešja v pritličje
descendez un peu le tableau! spustite tablo malo niže!
j'ai descendu précipitamment les deux étages naglo sem stekel navzdol po stopnicah dveh nadstropij
les gangsters ont descendu trois policiers gangsterji so (s strelnim orožjem) ubili tri policiste
notre chasse a descendu un avion ennemi (militaire) naši lovci so sestrelili sovražnikovo letalo

descente [dɛsɑ̃t] féminin sestop; padanje, padec; vožnja ali hoja navzdol; spuščanje navzdol; izkrcanje; aéronautique pristanek, odskok (s padalom); (smučanje) smuk, spust; sovražen vpad; familier, médecine kila; aéronautique sestrelitev; ograja pri stopnicah; minéralogie, mines padajoč rov

à la descente pri iz-, sestopu (d'autobus iz avtobusa)
descente d'air froid vdor mrzlega zraka
descente d'armée vdor (sovražne) vojske
descente de croix (religion) snemanje s križa
descente de justice, de police policijska hišna preiskava, racija
descente de lit, de bain predposteljnik, rogoznica pri banji
descente sur les lieux (juridique) krajevni ogled, ogled na kraju
descente à pic oster spust (pri smučanju)
descente en piqué (aéronautique) strmoglavi spust z letalom, pikiranje
descente planée spustni polet
parcours masculin en descente vožnja navzdol
tuyau masculin de descente odvodna cev
avoir une bonne descente (figuré, populaire) mnogo pojesti in popiti
faire une descente en parachute odskočiti s padalom
faire la descente d'une rivière en canoë peljati se s kanujem po reki navzdol
faire une descente chez quelqu'un napraviti hišno preiskavo pri kom
il y a eu une descente de police dans cet hôtel policija je izvedla preiskavo v tem hotelu

descrismar obrisati mazilno olje; figurativno krepko po glavi udariti

descrismarse (figurativno) glavo si ubijati; iz kože skočiti
descrismar trabajando zgarati se

desechar od-, za-vreči; iztrebiti, izločiti; odbiti, zavrniti; zaničevati

desechar del pensamiento iz glave zbiti
desechar todo respeto brezobzirno se lotiti dela
desechar todos los escrúpulos zavreči vse pomisleke

desemnarcar [c/qu] izkrcati (se); pristati (na kopnem)

desemnarcar del coche stopni iz voza (avtomobila)
desemnarcarse izkrcati se, pristati