Franja

dénantir [-nɑ̃tir] verbe transitif vzeti nazaj zastavljeni predmet; odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj)

se dénantir dati zastavljeni predmet iz rok; znebiti se (de quelque chose česa)

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

dēnī -ae -a, gen. pl. dēnûm, redk. dēnōrum, num. distr. (iz *decsni: decem) po deset: uxores habent deni duodenique inter se communes C., fistula denûm pedum Plin., denis vicenisque annis Sen. fh. v 30 letih, denae hastae Pl. deset hkrati; pogosto v zvezi s prislovnimi števniki: bis denas … texamus … navīs V., ter denis navibus ibant subsidio Troiae V., bis denos … per annos vivere Pr.; pesn. tudi sg.: denaque … Luna movebat equos O. vsakokrat deseta.

dēnicālis (dēnecālis) -e (iz dē in nekega iz nex izpeljanega subst. *necus ali *necos mrlič) od mrliča očiščujoč: feriae Ci., Cincius ap. Gell., Fest. (z obl. denecales), P. F. mrliški praznik, ob katerem se je rodbina po pogrebu kakega svojca očiščevala.

dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

I.

1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

II. časovno:

1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.

dentālia -ium, n (subst. od adj. *dentālis -e [iz dens] zobast) del pluga, na katerega je pritrjen lemež, oplaz, plužna glava: Col., duplici aptantur dentalia dorso V.; sg. dentale šele pri: Serv. in Isid.; met. lemež: sulcoque terens dentalia Pers.

dentharpaga -ae, f (hibrid. iz dēns in ἅρπαξ) zoboder, neko zobozdravniško orodje: Varr. ap. Non.

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti

dēpecūlor -ārī -ātus sum, v klas. lat. le v oblikah, izpeljanih iz perfektovega debla, opleniti, upleniti, oropati koga česa: fana Ci., Apollonium … omni argento … depeculatus es Ci., qui laudem honoremque familiae vestrae depeculatus est Ci., d. civitates, regna, domos omnium Corn. — Act. soobl. dēpecūlō -āre; od tod star. inf. fut. dēpecūlāssere: Luc. ap. Non., in inf. pr. pass. dēpecūlārī: Caelius Antip. ap. Prisc.

dépens [depɑ̃] masculin pluriel stroški; juridique sodni stroški

aux dépens de na stroške, na škodo, na račun
être condamné aux dépens biti obsojen na plačilo sodnih stroškov
j'ai accepté ce travail supplémentaire aux dépens de mes loisirs, da ma santé vzel sem to dodatno delo na škodo, na račun svojega prostega časa, svojega zdravja
ils ont ri à mes dépens smejali so se na moj račun
le parasite vit aux dépens de ses hôtes parazit, prisklednik živi na račun svojih gostiteljev
apprendre, savoir quelque chose à ses dépens naučiti se, vedeti kaj iz lastnih (grenkih) izkušenj

dépêtrer [depɛtre] verbe transitif osvoboditi, oprostiti (de quelque chose česa)

se dépêtrer osvoboditi se, znebiti se (de quelqu'un koga), izvleči se (de quelque chose iz česa)
se dépêtrer des difficultés izvleči se, izmotati se iz težav

dépiauter [depjote] verbe transitif odreti (žival)

dépiauter un lapin dati iz kože, odreti kunca

dēportō -āre -āvī -ātum

1. dol (za)nesti (zanašati), dol nositi, dol spraviti (spravljati): Indus … magnam … vim seminum secum … dicitur deportare Ci. nosi baje z vodo … , ut omne argentum statim ad mare ex oppido deportaretur Ci., quae (naves) priorem partem exercitus eo deportaverant C., infestatur (Elymais) et serpentibus, quos flumina deportant Plin., quoniam (oleum) mitiget naturam asperam (maris) lucemque deportet Plin. in luč dol spušča.

2. odnesti (odnašati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati): in castra frumentum C., omnia sua (sc. navibus) C., sua omnia … partim Salamina, partim Troezena deportant N., ossa eius in Cappadociam ad matrem … deportanda curarunt N., d. decumas ad aquam Ci., ad fructus deportandos onerariam navem comparare Ci., signa e Graecia domum suam d. Ci., Agyrio vasa Syracusas deportata sunt Ci., Pleminium legatum vinctum Romam d. L., saucios suos iubet in plostris deligatos (ko so bili obvezani) Adrumentum deportari Auct. b. Afr., d. a Munda materiem illo Auct. b. Hisp., corpus a Nola Bovillas usque Suet., exercitum Iust.

3. occ.
a) (iz province ali kake osvojene dežele) kaj s seboj ali domov prinesti (pripeljati): non te ex Sicilia litteras in Verrem deportare velle Ci., cedo tabulas! non deportavi Ci., aliud nihil ex tanta praeda domum suam d. Ci., eos testes deduxi (sem [s seboj] semkaj pripeljal) et eas litteras deportavi (sem [s seboj] semkaj prinesel), ut … Ci., nihil aliud de hac provincia nisi illius benevolentiam d. Ci., aliquod … ex Asia deportatum flagitium ac dedecus Ci., ut diceret frustra se triumphum tertium deportaturum fuisse, nisi … Ci. da bi si zastonj prinesel zmagoslavje, da bi zastonj dosegel zmagoslavje, ex Hispania triumphum deportavit N., victorem exercitum deportavit Ci. je domov pripeljal, si deportandus exercitus victor ex Africa esset L., in trierem (po drugih triremem), quae ad eum erat deportandum missa, ascendit N., d. laurem T., quam (gloriam) ex illis gentibus deportaverat Cu., solacia suis pro auxiliis deportant Iust. prinesejo domov.
b) (poklas.) koga dosmrtno v pregnanstvo (na kak oddaljen in pust kraj, poseb. na kak otok) odpraviti (pregnati); deportatus je izgubil državljanstvo in vse imetje, relegatus je oboje obdržal: Ulp. (Dig.), ut liberti quoque … Italiā deportarentur T., Vibius Serenus … de vi publica damnatus … in insulam Amorgum deportatur T., rei deportati Q., deportatus in Aegyptum Iust.

dēprōmō -ere -prōmpsī -prōmptum (decomp.)

1. kaj od kod, iz česa vzeti, jemati, izvleči, potegniti, po kaj iti in prinesti; abs.: cibum Pl., merum H., quae mox depromere possim H. Izhodišče v abl.: pharetrā deprome sagittam V., depromunt tela pharetris V., deprome … merum diotā H., d. Caecubum cellis avitis H., arma puppi d. Val. Fl., venenum sinu T., pyxidem arculā Ap.; s praep.: d. libros ex bibliotheca alicuius, pecuniam ex aerario Ci., altera (pecunia) ex arca, altera (opera) ex virtute depromitur Ci., d. vinum de cupa Aug.; pren.: d. pestem de matris sinu Ci., sinu vires Val. Fl.; šalj.: e … cella depromar ad flagrum Pl. bom odveden.

2. pren. sneti, zajeti: numerum domo, verba domo patroni, orationem ex (de) iure civili, utilitas vel a peritis vel de libris depromi potest Ci., e quibus locis argumenta depromerentur Ci., maledicta congessit deprompta ex recordatione inpudicitiae Ci.

déraciner [-sine] verbe transitif izpuliti, izkoreniniti (tudi figuré)

déraciner un arbre, un abus izkoreniniti drevo, zlorabo
déraciner quelqu'un iztrgati koga iz njegove rodne dežele, iz njegovega običajnega okolja

dérader [derade] verbe intransitif

le navire dérade veter, vihar žene ladjo iz pristanišča