Franja

Péter Pedro m

črni Peter (igra) juego m del tizne
Petrov novčič óbolo m de San Pedro

pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro

petición ženski spol prošnja, zahteva, želja

a petición del comprador na željo kupca
a petición general na splošno željo
hacer (presentar) una petición napraviti (vložiti) prošnjo
hacer la petición de mano prositi za roko, zasnubiti

petn|i [ê] (-a, -o) Fersen- (del der Fersenteil, guma das/der Fersengummi)

petrōlio m kem. petrolej, nafta:
petrolio grezzo surova nafta
estrazione del petrolio črpanje nafte
lampada a petrolio petrolejka

pévec (-vca) | -vka (-e) m, f

1. cantante; redko cantore:
kavarniški, zabaviščni pevec canzonettista, cantante
operni pevec cantante d'opera
zborovski pevec cantante del coro, corista
muz., hist. mojstri pevci maestri cantori
rel. pevec antifon antifonario
pevec lavd laudese
gled. pevec komičnih vlog buffo

2. star. (pesnik) poeta; cantore

3. zool.
labod pevec cigno selvatico (Cygnus cygnus)

pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

piastra f

1. plošča:
le piastre della corazza plošče oklepa
piastra di un accumulatore elektr. akumulatorska plošča
piastra del fornello plošča štedilnika
piastra di terra elektr. ploščno ozemljilo

2. piaster (denarna enota)

piattēllo m

1. pomanjš. od ➞ piatto krožniček:
il piattello del candeliere obroček na svečniku

2. šport golob:
tiro al piattello streljanje na goloba

piatto

A) agg.

1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot

2. pren. plitev, enoličen, pust

B) m

1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed

3. igre vložek

4.
piatti pl. glasba činele, rene

picado preluknjan; pičen; sesekljan; nagnit, objeden, črviv; kozav; razburkan; razdražen, jezen

picado de viruelas kozav
picado del mosquito pičen od komarja
mar picada razburkano morje
carne picada, picado de carne razsekano, sesekljano meso
sentirse picado čutiti se (pri)zadetega
picado m moljavina; predloga (za vezenje)

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

pidōcchio m (pl. -chi)

1. zool. uš:
pidocchio dell'uomo bela uš (Pediculus humanus)
pidocchio del pube (piattola) sramna uš, kršelj (Phthirus pubis)

2. ekst. uš

3. pren. slabš. bednež, skopuh:
pidocchio rifatto naduti parveni, povzpetnik

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

piè m

1. knjižno okr. od ➞ piede:
a piè pari sonožno
saltare qcs. a piè pari pren. kaj povsem izpustiti, namenoma prezreti

2.
a piè di spodaj, pod:
a piè di pagina na strani spodaj
a piè del monte pod hribom:
a ogni piè sospinto zelo pogostoma

3.
piè di porco gozd. maček

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

pierna ženski spol noga; krača, stegno; krak

pierna artificial, pierna postiza, pierna de palo umetna (lesena) noga
pierna de bota golenica
pierna de carnero koštrunova krača
traje a media pierna kratka (ženska) obleka
a pierna suelta (ali tendida) mirno, brezskrbno, udobno
dormir a pierna suelta globoko spati
reirse a pierna suelta na ves glas se smejati
estirar la pierna umreti
eso lo hago por debajo de la pierna to je otročje lahko zame
piernas cruzadas, piernas en tijera prekrižane noge
piernas delanteras (traseras) sprednje (zadnje) noge
piernas en O krive (O) noge
las piernas del pantalón hlačnice
echar piernas oditi, pobrisati jo; bahari se
estirar las piernas sprehoditi se
hacer piernas bahati se; vztrajati pri svojem naklepu
ponerse sobre las piernas vzpenjati se (konj)