Franja

roparsk|i [ó] (-a, -o) räuberisch (tudi živalstvo, zoologija), Raub- (morilec der Raubmörder, napad der Raubüberfall, poglavar der Räuberhauptmann, vitez der Raubritter, tolpa die Räuberbande)

róparski (of) robbery; brigandish

róparska tolpa band of robbers, gang of thieves
róparska zgodba tale of robbery
róparski napad robbery, pogovorno holdup, stickup
róparski vpad incursion, raid, inroad
róparski vitez zgodovina robber baron

róparski de brigand, de pillard, rapace, spoliateur

roparski glavar chef moški spol de brigands
roparska jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
roparski napad attaque ženski spol à main armée
roparski umor vol moški spol avec meurtre, assassinat moški spol suivi de vol (ali ayant le vol pour mobile), crime crapuleux
roparski vitez chevalier pillard
roparska zgodba histoire ženski spol de brigands, figurativno histoire à dormir debout, histoire incroyable

róparski (-a -o) adj.

1. di briganti, di rapinatori; di rapina; pirata:
roparska izdaja edizione pirata
roparska ladja nave pirata
roparska tatvina rapina a mano armata
roparska tolpa banda di rapinatori
roparski napad rapina
roparski poglavar capobanda
roparski pohod scorreria
roparski umor omicidio a scopo di rapina
roparsko gnezdo covo di briganti
roparsko gospodarjenje economia di rapina

2. rapace:
roparska žival animale rapace

róparski expoliador; de ladrón ; fam ladronesco

roparski glavar capitán m de bandoleros
roparsko gnezdo, jama cueva f de ladrones, ladronera f
roparski morilec ladrón m asesino
roparski umor asesinato m con robo
roparski vitez (hist) noble m bandolero
roparski napad atraco m; ataque m a mano armada
roparski vpad, vdor saqueo m, (nekoč) algara f, correría f
roparska zgodba cuento m de ladrones

ruer [rɥe] verbe intransitif brcniti, brcati (konj); figuré upirati se

se ruer sur navaliti, planiti na
ruer dans les brancards (figuré) protestirati, močnó se upirati
ruer à tort et à travers (familier) divje, slepo udarjati okoli sebe, divje biti, tolči
se ruer à l'attaque sur l'ennemi planiti v napad na sovražnika
les enfants se ruérent sur les gâteaux otroci so planili po kolačih

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

sarin samostalnik
(živčni bojni strup) ▸ szarinV poročilu o napadu so zapisali, da je bil v tem primeru uporabljen plin sarin. ▸ A támadásról szóló jelentés szerint ebben az esetben szaringázt használtak.

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

sferrare

A) v. tr. (pres. sfērro)

1. sneti konju podkev

2. sneti, odstraniti, vzeti verige

3. pren.
sferrare un calcio brcniti
sferrare un pugno udariti (s pestjo)
sferrare un assalto napasti, sprožiti napad

B) ➞ sferrarsi v. rifl. (pres. mi sfērro)

1. zbositi se

2. zagnati se, vreči se na koga

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

simptomatičen pridevnik
1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerűNapad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.

2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tüneti

simulé, e [simüle] adjectif hlinjen, fingiran, simuliran, izmišljen, dozdeven

attaque féminin simulée fingiran napad
amabilité féminin simulée hlinjena ljubeznivost
contrat masculin simulé, vente féminin simulée fingirana pogodba, prodaja

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

sostenere^*

A) v. tr. (pres. sostēngo)

1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo

2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto

3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar

4. pren. biti hranljiv, redilen

5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico

2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

3. stati pokonci

4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna

soutenir* [sutnir] verbe transitif podpreti, (pokonci) držati, nositi; figuré vzdržati, prenašati; podpirati, pomagati (quelqu'un komu); okrepiti, braniti, ščititi; trditi, zatrjevati; vzdrževati, hraniti (družino)

se soutenir držati se pokonci, držati se; podpirati se medsebojno; dati se braniti
soutenir l'attaque des ennemis vzdržati sovražni napad
soutenir un blessé podpirati ranjenca (pri hoji)
soutenir la conversation vzdrževati pogovor
soutenir le courage dajati pogum
soutenir une famille vzdrževati družino
soutenir le gouvernement podpirati vlado
ne pas soutenir la risée ne prenesti šale
soutenir quelqu'un contre quelqu'un braniti, ščititi koga pred kom
soutenir une thèse de doctorat braniti doktorsko disertacijo
ce café vous soutiendra ta kava vas bo okrepčala
faire une piqûre pour soutenir le cœur dati injekcijo za okrepitev srca
soutenir l'attention, la curiosité, l'intérêt de quelqu'un ne dovoliti, da popusti pazljivost, radovednost, zanimanje kake osebe
ces colonnes soutiennent la voûte ti stebri podpirajo svod
soutenir la comparaison avec quelqu'un, quelque chose vzdržati primerjavo s kom, s čim; pokazati se enakega
je soutiens que ... trdim, da ...
soutenir son point de vue braniti svoje stališče
soutenir son rang, sa réputation živeti ustrezno svojemu položaju, svojemu slovesu
je me soutiens difficilement sur mes jambes s težavo se držim na nogah
l'intérêt de ce roman se soutient jusqu'à la fin zanimivost, draž tega romana ne preneha, ne popusti do konca
trois partis ont décidé de soutenir ce candidat tri stranke se sklenile, da bodo podprle tega kandidata
soutenir le regard de quelqu'un vzdržati, ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe

sploš|en [ô] (-na, -no)

1. allgemein (tudi matematika), Allgemein- (dobrina das Allgemeingut, der Allgemeinbesitz, infekcija Allgemeininfektion, izobrazba Allgemeinbildung, blagor das Allgemeinwohl, interes das Allgemeininteresse, počutje das Allgemeinbefinden)
lingvistika splošna raba der allgemeine Sprachgebrauch
splošna ocena allgemeine Beurteilung
splošna vojaška obveznost allgemeine Dienstpflicht
splošna enačba matematika allgemeine Gleichung
splošne volitve množina allgemeine Wahlen

2. (obči) gemein, Gemein- (koristnost die Gemeinnutz, nevarnost die Gemeingefahr, raba der Gemeingebrauch, razumljivost die Gemeinverständlichkeit, veljavnost die Gemeingültigkeit, dobrine množina das Gemeingut, jezik die Gemeinsprache)

3. (generalen) generell, General- (amnestija/pomilostitev die Generalamnestie, klavzula die Generalklausel, odveza die Generalabsolution, obravnava/razprava die Generaldebatte, prevencija die Generalprävention, stavka der Generalstreik, napad vojska der Generalangriff)

4. (univerzalen) universal, universell, Universal- (omikanost die Universalbildung, zgodovina die Universalgeschichte)

5. (posplošen) allgemein, pauschal

6.
splošni davki Gemeinschaftssteuern množina
biologija splošni razvoj die Stammesentwicklung
| ➞ → splošno