Franja

Zadetki iskanja

  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • očítati

    očítati komu kaj to reproach someone with something
    očítati komu njegovo neodkritosrčnost to reproach someone with duplicity
    nimam si kaj očítati glede tega I have nothing to reproach myself with on that score
    daleč sem od tega, da bi ti zavoljo tega kaj očital I am far from reproaching you for it
    medsebojno si očítati to recriminate
    očital mi je nemarnost he taxed me with negligence
  • od from; of; since; on, upon

    od 1 do 10 from one to ten
    10 od 20ih ten out of twenty
    od 100 niti 1 not one in a hundred
    od daleč from far away, from afar
    od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
    od časa do časa from time to time
    od danes dalje (naprej) from this day (forward)
    od jutri naprej from tomorrow
    od sedaj naprej from now on, henceforth
    od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
    od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
    od jeseni since autumn
    (že) od nekdaj for some time
    od malega (mladih let) from childhood (on)
    od prvega do zadnjega from first to last
    od povsod from everywhere, from all sides
    od včeraj since yesterday
    od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
    (že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
    od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
    od zadaj from behind
    sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
    od spodaj from beneath
    nobeden od nas none of us
    od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
    od mnogih primerov among many examples
    nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
    otrpel od mraza stiff with cold
    zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
    od srca rad most willingly
    od utrujenosti from fatigue
    lepo od vas nice of you
    ni lepo od tebe it isn't nice of you
    drhteti od strahu to tremble with fear
    moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
    od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
    od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
    to odvisi od vremena that depends on the weather
    pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
    (od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
    umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
    on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen
  • odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. staccare (battendo); stroncare

    2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)

    3. fiz. riflettere

    4. disturbare, infastidire; disgustare

    5. respingere, rifiutare (un dono)

    6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
    odbiti stroške sottrarre le spese
    odbiti odstotek ritenere una percentuale

    7. battere (l'ora), suonare:
    polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
    zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
    pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
    odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
    odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
    odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
    na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
    trg. odbiti taro tarare

    B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi

    2. riflettersi (luce)

    3. (ri)echeggiare
  • off1 [ɔ(:)f] prislov

    1.
    (smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

    2.
    oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

    3.
    od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

    4.
    ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

    5.
    prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

    6.
    (dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

    7.
    čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

    8. ekonomija
    (trg) medel, slab (the market is off)

    9.
    ne sveže, pokvarjeno (hrana)

    10. šport
    ne v formi

    11. ameriško
    v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

    12.

    Razno:

    be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
    to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
    to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
    to break off negotiations prekiniti pogajanja
    to call off odpovedati (sestanek)
    to cast off zavreči
    to kill off vermin pokončati mrčes
    on and off tu in tam
    10 per cent off 10 procentov popusta
    right off, straight off takoj
    to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
    to take off vzleteti(letalo)
    how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?
  • okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

    kurje okó (figurativno) corn
    operater kurjih očes chiropodist
    stekleno okó a glass eye
    magično okó magic-eye tuning
    mačje okó (figurativno) (rear) reflector
    z golim očesom with the naked eye
    s prostim očesom with unaided eye
    okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
    imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
    kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
    dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
    z očesom ne treniti not to bat an eyelid
    niti z očesom ni trenil he did not even wince
    on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
    vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
    pazi na okó! mind your eye!
    zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
    zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
    ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
    nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
    okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth
  • orciōlo m

    1. pomanjš. od ➞ orcio vrček:
    far bocca d'orciolo pren. kriviti usta

    2. bokal:
    porre l'acqua negli orcioli fessi pren. početi jalove stvari
  • oróžje (-a) n

    1. arma, armi; armamento:
    uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
    upreti se z orožjem sollevarsi in armi
    odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
    poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
    pozdraviti z orožjem presentare le armi
    pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
    zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
    pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
    star. tovariš v orožju compagno d'armi
    artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
    atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
    napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
    lovsko orožje armi da caccia
    avtomatsko orožje armi automatiche
    lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
    hladno orožje armi bianche
    strelno orožje armi da fuoco
    avtomatsko orožje armi automatiche

    2. pren. arma, mezzo, argomento
  • oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

    fizična oséba natural person
    javna oséba an official
    (ne)zaželena oséba persona (non) grata
    glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
    dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
    pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
    jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
    po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
    govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
    več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
    to zavisi od osébe that depends on who it is
    to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
    družbeno pravna oséba social legal entity
    civilno pravna oséba civil legal entity
  • ôslov (-a -o) adj. dell'asino, asinino:
    pren. prepirati se za oslovo senco contrastare per l'ombra dell'asino, far questioni di lana caprina
  • osservare v. tr. (pres. ossērvo)

    1. opaziti, opazovati

    2. pripomniti, pripominjati:
    far osservare opozoriti

    3. spoštovati, držati se:
    osservare l'ordine držati se reda
    osservare le feste relig. posvečevati praznike
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • other1 [ʌ́ðə] pridevnik
    drug, ostali, drugačen

    the other day ondan
    every other vsak drug
    every other year vsako drugo leto
    on the other hand po drugi plati
    far other from ours čisto drugačen od našega
    other than razen, različen
    just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače
  • pácati (-am)

    A) imperf.

    1. pog. gastr. marinare:
    pacati divjačino far macerare la selvaggina, mettere la selvaggina in salmì

    2. pog. pren. trattenere a lungo

    B) pácati se (-am se) imperf. refl. pren. stare, cuocere (al sole, al caldo)
  • pace f

    1. mir:
    firmare la pace skleniti mir
    trattato di pace mirovna pogodba

    2. mir, sloga, složnost:
    far pace con qcn. pobotati se s kom
    vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

    3. mirnost, vedrina:
    darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
    mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
    non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
    pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
    sopportare in pace pogumno prenesti
    con vostra buona pace brez zamere
    santa pace! za božjo voljo!

    4. knjižno blaženost:
    la pace eterna večna blaženost

    5. mir, (telesno) ugodje:
    lasciare in pace ne nadlegovati
    non dare pace preganjati, mučiti
  • pago agg. (m pl. -ghi) zadovoljen, potešen:
    far pago zadovoljiti
  • pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

    na pámet by heart
    zdrava pámet common sense, sanity
    si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
    ali si pri pámeti? are you in your right mind?
    sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
    bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
    on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
    nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
    on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
    ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
    še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
    nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
    to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
    si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
    padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
    na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
    reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
    imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
    izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
    to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
    priti k pámeti to come to one's senses
    kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
    moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
    spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
    sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
    (iz)računati na pámet to calculate mentally
    učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
    znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
    ko te bo pámet srečala... when you see reason...
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • panca f klop:
    consumare le panche dell'osteria pren. posedati po gostilni
    far ridere, far scappare le panche pren. delati grobe napake, polomiti ga
    panche della scuola šolske klopi
    scaldare le panche pren. greti klopi, lenariti
  • paniēre m

    1. košara, jerbas:
    paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
    avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
    far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
    rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

    2. ekon. košarica:
    paniere della spesa potrošniška košarica