Franja

znoréti (-ím) perf. intr.

1. impazzire, diventare matto; pren. sbiellare:
znoreti zaradi ženske impazzire per una donna

2. pren. (začeti hitro, nepravilno delovati) impazzire

3. far impazzire, ammattire:
pren. ali si znorel! ma che sei matto?!
ker se mlad ni nanorel, je star znorel non essendosi sfogato da giovane, fa pazzie da vecchio
pren. znoreti na stara leta innamorarsi nella vecchiaia

zóper contre, à l'encontre de

zoper naravo contre (la) nature
zoper mojo voljo contre ma volonté (ali mon gré), malgré moi
nimam nič zoper to je n'ai pas d'objection à cela, je n'ai rien contre cela
če nimate nič zoper si vous n'y voyez pas d'objection

zópet adv.

1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta

zóprn rebutant, repoussant, répugnant, dégoûtant, écœurant, antipathique, contrariant , familiarno embêtant

neznansko mi je zoprn c'est ma bête noire

zvijáča (-e) f

1. furberia, accorgimento, astuzia, gherminella; stratagemma, sotterfugio, espediente:
male ženske zvijače le piccole astuzie femminili
šolarska zvijača gherminella di scolaro
pomagati si z zvijačami vivere di sotterfugi, di espedienti

2. trucco:
pren. majhna, neopazna zvijača il trucco c'è ma non si vede

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želódec estomac moški spol

nadevani želodec (kulinarika) estomac farci
nojev želodec (figurativno) estomac d'autruche
povešen želodec descente ženski spol d'estomac, ptose ali ptôse ženski spol de l'estomac, gastroptose ženski spol
imeti dober želodec avoir bon estomac, digérer facilement
pokvariti si želodec se donner une indigestion, se gâter (ali se déranger, familiarno se détraquer) l'estomac
imeti prazen želodec avoir l'estomac creux (ali vide, familiarno dans les talons)
želodec mi kruli (od lakote) j'ai grand-faim, familiarno mon estomac crie famine
želodec me boli j'ai mal à l'estomac
želodec se mi obrača j'ai des nausées
napolniti, nabasati si želodec se remplir l'estomac, (se) goinfrer, familiarno s'empiffrer, bâfrer
tega človeka imam v želodcu cet homme est mon cauchemar (ali familiarno ma bête noire), familiarno je ne peux digérer (ali popularno blairer) cet homme

žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

živi jeziki les langues vivantes
živ meja haie vive
žive slike tableaux vivants
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
živa teža poids vif
vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
v živo zadeti piquer au vif
na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

življênjski de (la) vie, vital

življenjska doba durée ženski spol (de la vie), (aparata) durée de vie
življenjski eliksir élixir moški spol de longue vie
življenjski način manière ženski spol de vivre, (genre moški spol ali train moški spol de) vie ženski spol, habitudes ženski spol množine
življenjska naloga tâche de toute une vie
življenjski nazor conception ženski spol de la vie (ali de l'existence)
življenjska pot chemin moški spol de la vie, carrière ženski spol
življenjska potreba besoin moški spol vital
življenjski prostor espace vital
življenjska sila, moč force vitale, vigueur ženski spol
življenjski smoter but moški spol de la vie (ali de l'existence)
življenjski standard standard moški spol (ali niveau moški spol) de vie
življenjsko vprašanje question vitale, question ženski spol de vie et de mort
življenjsko zavarovanje assurance-vie ženski spol, assurance ženski spol sur la vie
življenjska nevarnost danger mortel (ali de mort)
v življenjski nevarnosti au péril de ma (sa …) vie
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol

Ζεύς [Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.

ζῡ́μη, ἡ [Et. iz ζῡ(σ)μα, kor. jūs, lat. jus, juris = juha, slov. juha; iz slovan. je nem. Jauche] kvas, drože NT.

κώμη, ἡ [Et. iz qō(i)-mā, nem. Heim] selo, vas; NT tudi = κωμῆται.

μέν (gl. μά, μήν) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrepljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; ἦ μέν zares, v resnici, ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); ἀλλὰ … μέν pa … toda zares, καὶ μέν in zares, pa vendar, μὴ μέν zares ne, gotovo ne, οὐ μὲν δή pa zares ne, μενοῦνγε da, seveda, εἰ μὲν (δή) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korelativno in odgovarja pogosto nastopnemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se mnogokrat ne prevaja: sicer … pa; deloma … deloma; ὁ μὲν … ὁ δέ, οἱ μὲν … οἱ δέ, τὸ μὲν … τὸ δέ, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ ta … oni, eden … drugi, to … ono, zdaj … zdaj, μὲν οὖν zato torej; v odgovoru: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim so jih Grki vezali priredno: ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) členici μέν odgovarja pogosto druga členica, npr. ἀλλά, αὐτάρ, ὅμως, ἔπειτα, καί; κάρτιστοι μὲν ἔσαν καὶ καρτίστοις ἐμάχοντο; ne redko manjka δέ: τὸ μὲν σε πρῶτον ἐγὼν εἰρήσομαι αὐτή.

μήν¹ [Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.

ναί zatrjevalna členica [Et. deblo no-; lat. ne, nae, zares, slov. ne-go] da, zares, v resnici, resnično; pri prisegah: ναὶ μὰ Δία resnično pri Zevsu, ναὶ δή da zares, seveda, ναὶ ναί da da; τὸ ναί da.

ὀλιγάκις adv. (ὀλίγος) malokdaj, redko(ma).

впиваться, впиться prisesati se; krčevito se držati, krčevito se prijeti;
в. зубами zagristi se v kaj;
в. глазами z očmi požirati;
в. ногтями s kremplji se oprije(ma)ti

вступать, вступить vstopati, vstopiti; vkorakati; stopati v, stopiti v;
в. в должность stopiti v službo;
в. в силу začeti veljati;
зима вступила в свой права začela se je prava zima;
в. во владения prevze(ma)ti posestvo;
в. в конфликт prihajati v konflikt;