Franja

deificus 3 (deus in facere)

1. act. ki obožuje: Tert.

2. pass. od boga narejen (poslan, navdahnjen): libri, scripturae, voces Eccl., lues deifica (= ἡ ἱερὰ νόσος) božjast (iz: božja oblast): Cael.

dein, adv. (iz deinde po odpahu končnega zloga) potem, zatem, nato, potlej (krajevno, časovno in pri naštevanju ali vzporejanju dejstev in dokazov): Ci., L., T.; pesn. (po sinicezi) enozložno: unguibus et pugnis, de͡in fustibus atque ita porro pugnabant armis H.

dejáti to do; to put; (reči) to say

iz kože koga dejáti figurativno to skin ali to flay someone
ob glavo dejáti to behead, to decapitate
dejal je he said

dejáti faire, mettre, poser, placer; dire

iz kože dejati dépouiller, écorcher
ob glavo dejati décapiter, guillotiner
na verigo dejati enchaîner, attacher avec une chaîne

dejáti² (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare

dejáti

dejati iz kože koga quitar el pellejo a alg; desollar a alg

dejavnost¹ ženski spol (-i …)

1. die Tätigkeit (naporna anstrengende, živahna rege), -tätigkeit (gradbena Bautätigkeit, investicijska Investitionstätigkeit, možganska Gehirntätigkeit, obrtna Gewerbetätigkeit, poslovna Geschäftstätigkeit, socialna Fürsorgetätigkeit, stranska Nebentätigkeit, špijonažna Spionagetätigkeit, tržna Markttätigkeit)

2. (aktivnost) die Aktivität; (udejstvovanje) die Betätigung; (delovanje) medicina ipd. die Funktion ( ➞ → delovanje )

3.
pridobitna dejavnost der Erwerb, die Erwerbstätigkeit
gospodarska dejavnost die Erwerbstätigkeit
dohodki iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte
dovoljenje za opravljanje dejavnosti die Konzession
| ➞ → delovanje

dejstvovanj|e srednji spol (-a …) vojska die Einwirkung (iz zraka Lufteinwirkung)

deklica samostalnik
1. (otrok) ▸ kislány, leány, lány
2. lahko izraža pozitiven odnos (mlada ženska ali dekle) ▸ kislány, leány, lány
Potem je s starši še dolgo in srečno živel in se tudi poročil z revno deklico iz vasi. ▸ Ezután sokáig boldogan élt a szüleivel és házasságot kötött egy falubeli szegény lánnyal.

dèkrēt -éta m (lat. decretum) dekret, odlok, odločba: dekret o naimenovanju, o postavljenju; dial., zastar. pakrački dekret odpust iz službe

délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

težko délati to toil, to labour
délati za koga to work for someone
kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
nimam kaj délati I have no work to do
délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
prekomerno délati to overwork someone
délati napake to make mistakes
délati krivico komu to do wrong to someone
délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
površno délati to botch, to bungle
délati kot mravlja a to be busy as a bee
délati sitnosti to cause trouble
délati težave to make difficulties
stroj dela the machine is working (ali running)
stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
dela se bolnega he pretends to be ill
dela se neumnega he plays the fool
dela se gluhega he pretends he is deaf
délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
delal sem se jeznega I pretended to be angry
delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

dela|ti se¹ [é] (-am se) narediti se

1. (zbujati videz) tun (prijaznega/sigurnega/važnega freundlich/selbstsicher/wichtig tun)
delati se, kakor da bi … tun, als ob …
sich stellen (bolnega/gluhega/mrtvega/nemega/neumnega/slepega sich krank/taub/tot/ stumm/dumm/blind stellen); (hliniti; pretvarjati se) (etwas) vortäuschen/vorgeben (zelo zainteresiranega za ein lebhaftes Interesse an; bolnega eine Krankheit)

2.
delati se norca iz koga (jemanden) zum besten halten

delati se Francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Nihče iz strežbe mu ni prinesel pepelnika, gostitelja pa sta se delala Francoza. ▸ A felszolgálók közül senki sem hozott neki hamutartót, a házigazdák pedig úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

delav|ec [é] moški spol (-ca …)

1. der Arbeiter (kvalificiran/nekvalificiran gelernter/ungelernter), -arbeiter (cestni Straßenarbeiter, fizični Handarbeiter, gozdni Forstarbeiter/Waldarbeiter, gradbeni Bauarbeiter, iz druge države Fremdarbeiter, izposojeni Leiharbeiter, ki dela na akord Akkordarbeiter, ki opravlja delo na domu Heimarbeiter, kmetijski Landarbeiter, kvalificirani Facharbeiter, ladjedelniški Werftarbeiter, mezdni Lohnarbeiter, mladi Jungarbeiter, na prisilnem delu Zwangsarbeiter, neprijavljeni Schwarzarbeiter, odrski Bühnenarbeiter, pomožni Hilfsarbeiter, pri zemeljskih delih Erdarbeiter, pri najtežjih delih Schwerstarbeiter, pri tekočem traku Fließbandarbeiter, priložnostni Gelegenheitsarbeiter, pristaniški Dockarbeiter, Hafenarbeiter, Kaiarbeiter, železnica progovni Streckenarbeiter, ročni Handarbeiter, sezonski Wanderarbeiter, Saisonarbeiter, skladiščni Lagerarbeiter, tovarniški Fabrikarbeiter)

2. der -helfer (gradbeni Bauhelfer, pastoralni Pfarrhelfer/Seelsorgehelfer, socialni Sozialarbeiter/Sozialhelfer)

3. (moč) die -kraft (pisarniški Bürokraft, pomožni Hilfskraft, prosvetni/šolski Lehrkraft, strokovni Fachkraft, priložnostni Aushilfskraft), die Arbeitskraft

4. (ustvarjalec) der -schaffende (ein -r) (filmski Filmschaffender, kulturni Kulturschaffender)

5.
bančni delavec der Bankkaufmann
pomožni delavec der Handlanger
delavec, zaposlen v podjetju der Werkangehörige
(delovni človek) der Werktätige
prevoz delavev der Personenwerksverkehr
soodločanje delavev v podjetju die betriebliche Mitbestimmung
zbor delavev die Belegschaftsversammlung/Betriebsversammlung
delavci množina Arbeitskräfte/ die Arbeiterschaft
sezonski delavci množina Saisonarbeitskräfte

delegacija samostalnik
1. (skupina zastopnikov) ▸ delegáció, küldöttségPredsednik je s seboj vzel močno gospodarsko delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov 41 slovenskih podjetij. ▸ Az elnök 41 szlovén vállalat képviselőiből álló erős gazdasági delegációt vitt magával.
Na pogajanja je slovenska delegacija potovala razmeroma optimistična. ▸ A szlovén delegáció viszonylag optimistán utazott a tárgyalásokra.

2. (poudarja večje število ljudi) ▸ küldöttség, delegációV dneh, ko je praznovala svoj visoki jubilej, jo je obiskala kar cela delegacija gasilcev. ▸ Azokban a napokban, amikor magas jubileumát ünnepelte, egy egész tűzoltóküldöttség látogatta meg.

3. pravo (o prenosu pravic) ▸ átruházás, delegáció, delegálásPosebnost enotirnega sistema upravljanja je možnost delegacije pristojnosti upravnega odbora na izvršne direktorje. ▸ Az egyszintű irányítási rendszer sajátossága, hogy az igazgatótanács a hatáskörét átruházhatja az ügyvezető igazgatókra.

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

dēlingō -ere -līnxī (—) obliz(ov)ati: leo puerum delinxit Lamp.; occ. lizati, polizati, izlizati (= z lizanjem zaužiti): huius cochleare plenum Cels., sanguinem Tert. (o psih); preg.: d. salem Pl. sol (iz solnice) lizati = pičlo hrano imeti, d. salem apud aliquem Pl.

delinkvènt delincuente m

mladostni (poklicni, priložnostni, seksualni) delikvent delincuente juvenil (profesional, ocasional, sexual)
delikvent iz navade delincuente habitual