Franja

operato

A) agg. vzorčast:
cuoio operato vzorčasto usnje

B) m

1. delo, dejavnost, ravnanje:
rendere conto del proprio operato poročati o svojem delu

2. operirani bolnik

operírati operar; hacer una operación

biti operiran ser operado, sufrir una operación
bil je operiran na želodcu fue operado del estómago
dati se operirati someterse a una operación

operon samostalnik
biokemija (del DNK) ▸ operonPovezane iztočnice: triptofanski operon, laktozni operon

opotèč

sreča je opoteča del bien al mal no hay ni el canto de un real

oprávek (-vka) m

1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali

3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino

opravílo negocio m , asunto m

domača, hišna opravila quehaceres m pl de casa
pravno opravilo negocio jurídico
uradna opravila funciones f pl del cargo

opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto

2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

5. determinare

B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.

oprem|a³ [é] ženski spol (-e …) (del) der Ausrüstungsgegenstand, Einrichtungsgegenstand, das Zubehörteil; (deli) das Rüstzeug, Ausrüstungsgegenstände, Zubehörteile, (pohištvo) Möbel množina
lovska oprema das Jagdgerät

oprostítev (-tve) f

1. esenzione, esonero, remissione; franchigia; adm. svincolo:
oprostitev carine, poštnine franchigia doganale, postale
ekon. oprostitev plačevanja socialnih dajatev fiscalizzazione degli oneri sociali
oprostitev (plačila) dolga remissione del debito

2. jur. assoluzione, proscioglimento; dispensa; condono; affrancazione:
popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov assoluzione piena, assoluzione per mancanza di prove

oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

A) perf., imperf.

1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena

3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi

B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scusarsi

2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio

oprostíti jur absolver ; (odpustiti) perdonar; dispensar

oprostiti se excusarse (za de, por)
oprostiti obveznosti, vojaške službe eximir (ali dispensar) de una obligación, del servicio militar obligatorio
oprostite, prosim! ¡usted dispense! ¡perdone usted!
oprostiti se za izostanek od seje excusarse de no asistir a la sesión

oproščèn exento, dispensado

biti oproščen (jur) quedar absuelto
oproščen carine (obvezne vojaške službe) exento de derechos de aduana (del servicio militar obligatorio)

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

opuščen [ê] (-a, -o) verlassen, nicht mehr in Gebrauch; cesta: nicht mehr befahren
opuščeni del rudnika rudarstvo toter Mann

orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.

orden ženski spol ukaz, povelje; naročilo; red, odlikovanje

orden del día dnevno povelje; dnevni red
Orden Franciscana, Orden de San Francisco frančiškanski red
orden sacerdotal mašniško posvečenje
Real Orden kraljeva odredba
anulación de una orden preklic naročila
¡a la orden! ¡a las ordenes de V.! razumem! kot ukažete!
en orden de z ozirom na
hasta nueva orden do preklica, do nadaljnjega
por orden po naročilu, po ukazu
dar una orden dati naročilo, naročiti; odrediti
revocar, anular una orden preklicati naročilo
ordenes monásticas meniški redovi
siempre a las ordenes de V. vedno Vam na uslugo

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

ôreh¹ (-éha) m

1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

2. obrt. (orehov les) noce

orgán (-a) m

1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi

2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura

3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici