Franja

Zadetki iskanja

  • operato

    A) agg. vzorčast:
    cuoio operato vzorčasto usnje

    B) m

    1. delo, dejavnost, ravnanje:
    rendere conto del proprio operato poročati o svojem delu

    2. operirani bolnik
  • operírati operar; hacer una operación

    biti operiran ser operado, sufrir una operación
    bil je operiran na želodcu fue operado del estómago
    dati se operirati someterse a una operación
  • operon samostalnik
    biokemija (del DNK) ▸ operon
    transkripcija operona ▸ operon transzkripciója
    Povezane iztočnice: triptofanski operon, laktozni operon
  • opotèč

    sreča je opoteča del bien al mal no hay ni el canto de un real
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • opravílo negocio m , asunto m

    domača, hišna opravila quehaceres m pl de casa
    pravno opravilo negocio jurídico
    uradna opravila funciones f pl del cargo
  • opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. definire:
    opredeliti pojem definire un concetto

    2. definire, stabilire, fissare:
    z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività

    3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
    opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo

    4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
    opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema

    5. determinare

    B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
    opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
    opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
    opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn.
  • oprem|a3 [é] ženski spol (-e …) (del) der Ausrüstungsgegenstand, Einrichtungsgegenstand, das Zubehörteil; (deli) das Rüstzeug, Ausrüstungsgegenstände, Zubehörteile, (pohištvo) Möbel množina
    lovska oprema das Jagdgerät
  • oprostítev (-tve) f

    1. esenzione, esonero, remissione; franchigia; adm. svincolo:
    oprostitev carine, poštnine franchigia doganale, postale
    ekon. oprostitev plačevanja socialnih dajatev fiscalizzazione degli oneri sociali
    oprostitev (plačila) dolga remissione del debito

    2. jur. assoluzione, proscioglimento; dispensa; condono; affrancazione:
    popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov assoluzione piena, assoluzione per mancanza di prove
  • oprostíti (-ím) | opróščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. esonerare, esentare:
    oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse

    2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
    oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
    oprostiti del kazni condonare parte della pena

    3. scusare; perdonare:
    oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
    oprostite, da vas motim scusi se la disturbo

    4. star. liberare:
    oprostiti talce liberare gli ostaggi

    B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scusarsi

    2. star. liberarsi, sciogliersi:
    oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio
  • oprostíti jur absolver ; (odpustiti) perdonar; dispensar

    oprostiti se excusarse (za de, por)
    oprostiti obveznosti, vojaške službe eximir (ali dispensar) de una obligación, del servicio militar obligatorio
    oprostite, prosim! ¡usted dispense! ¡perdone usted!
    oprostiti se za izostanek od seje excusarse de no asistir a la sesión
  • oproščèn exento, dispensado

    biti oproščen (jur) quedar absuelto
    oproščen carine (obvezne vojaške službe) exento de derechos de aduana (del servicio militar obligatorio)
  • oprsje samostalnik
    1. (ženske prsi) ▸ kebel
    bujno oprsje ▸ dús keblek
    silikonsko oprsje ▸ szilikonkeblek
    golo oprsje ▸ mezítelen keblek
    žensko oprsje ▸ női keblek
    umetno oprsje ▸ műkeblek
    razkazovati oprsje ▸ kebleket mutogat
    buljiti v oprsje ▸ kebleket bámul
    Zvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

    2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
    Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
    Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

    3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
    Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
    Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.
  • oprsnik samostalnik
    1. (del oblačila) približek prevedkakantáros nadrág felső része
    hlače z oprsnikom ▸ kantáros nadrág, kertésznadrág, mellesnadrág
    Nadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

    2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
    Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

    3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzett
    kratek oprsnik ▸ rövid mellény, rövid korzett
    Samozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
    Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
    Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

    4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
    Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.
  • opuščen [ê] (-a, -o) verlassen, nicht mehr in Gebrauch; cesta: nicht mehr befahren
    opuščeni del rudnika rudarstvo toter Mann
  • orchēstra -ae, f (gr. ὀρχήστρα) orkéstra

    1. najimenitnejše, senatorjem odmerjeno mesto v prvih vrstah gledališča: Varr., Q., Suet., Petr., in orchestrā senatorum sunt sedibus loca destinata Vitr.; meton. starešinstvo, senat: aequales habitus illic similesque videbis orchestram et populum Iuv.

    2. v cesarski dobi dvignjeni del v ospredju odra, kjer so nastopali glasbeniki, plesalci in pantomimiki: Fest., Aus., Lamp.
  • orden ženski spol ukaz, povelje; naročilo; red, odlikovanje

    orden del día dnevno povelje; dnevni red
    Orden Franciscana, Orden de San Francisco frančiškanski red
    orden sacerdotal mašniško posvečenje
    Real Orden kraljeva odredba
    anulación de una orden preklic naročila
    ¡a la orden! ¡a las ordenes de V.! razumem! kot ukažete!
    en orden de z ozirom na
    hasta nueva orden do preklica, do nadaljnjega
    por orden po naročilu, po ukazu
    dar una orden dati naročilo, naročiti; odrediti
    revocar, anular una orden preklicati naročilo
    ordenes monásticas meniški redovi
    siempre a las ordenes de V. vedno Vam na uslugo
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • orgán (-a) m

    1. anat., zool., bot. organo:
    govorni organi organi della favella, della parola
    slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
    spolni organi genitali
    gibalni organi organi della locomozione
    bot. vegetativni organi organi vegetativi

    2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
    izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
    preiskovalni organ organo investigativo
    upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
    državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
    pravosodni organi (sodstvo) magistratura

    3. časn. (glasilo) organo:
    Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. cevasti organi organi tubulari
    notranji organi organi interni
    zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
    biol. krvotvorni organi organi emopoietici