Franja

Maenius 3 Ménij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. C. Maenius Gaj Menij, plebejski konz. l. 338, s svojim stanovskim kolegom Kamilom zmagovit v vojni zoper Lacij, poseb. zoper Ancij (Antium); zato so mu na forumu postavili častni (Menijev) steber (columna Maenia; prim. columna); diktator l. 320 in 314, cenzor l. 318: Ci., Plin.

2. Maenius Menij, Lucilijev sodobnik in znan zabavljivec: H., Porph.; nanj se je pozneje nanašal ljudski dovtip, povezan z omenjenim Menijevim stebrom (columna Maenia), češ da si je ob prodaji svoje hiše na forumu cenzorju Katonu izgovoril en steber, s katerega bi mogel gledati gladiatorske igre, ki so potekale na forumu: Porph. — Kot adj. columna Maenia (gl. zgoraj): Ci., Plin., Porph., lex Maenia Ci. Menijev (od nekega ljudskega tribuna Menija predložen) zakon. — Od tod adj. Maeniānus 3 Ménijev, ménijski, subst. Maeniānum -ī, n (ménijski) izzidek, tin, altána, móstovž, pomol, kakršne je dal cenzor Gaj Menij postaviti na hišah, ki so stale ob forumu: Varr. ap. Val. Max., Suet., Vitr., Non., Isid., Fest., P. F.

magis² (iz *mag-i̯os) ali mage (Pl., Lucr., Pr., Ph., Serv.), adv. (sor. z māgnus)

1. bolj, večinoma s quam, ac, atque
a) za opisovanje adj. in adv. komparativnih oblik: Pl., Ter., Lucr., magis anxius O., magis necessarius Ci., magis dicto audiens N., magis proprie Ci.; occ. v podkrepitev komp.: Iust., Val. Max., Amm., Arn., magis hoc certo certius Pl., tristior ignominiosae pacis magis quam periculi nuntius L., hic enim magis (dokaj) est dulcius Pl., tako tudi: magis aptior quam … Ap.
b) pred glag.: Ter., N., Amm., iam scibo, utrum haec me mage amet an marsupium Pl., magis est admirandum Ci., magis erit parricida Ci., magis aedilis esse non potuisset Ci., scuto vobis magis quam gladio opus est L., praeterita magis reprehendi possunt quam corrigi Ci., eum magis malle (= potius malle) suum consequi, quam … Icti., nihil (haud Pl.) vidi magis Ci. to sem prav dobro videl; z abl. comparationis: quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V.
c) redko pred subst.: magis vir Ci. mož v višjem pomenu besede (prim. male vir), Albanum sive Falernum te magis appositis (= quam apposita, sc. vina) delectat H.; pesn.: magis calor (= maior calor) additus Val. Fl., quis magis anser exta (= maiora exta) ferat Stat.; adv. je včasih izpuščen: tacita bona est mulier semper quam loquens Pl., ipsorum quam Hannibalis interesse L., claris maioribus quam vetustis T.

2. marveč, temveč, prej, raje (prim. gr. μᾶλλον = potius) non invideo, miror magis V., tum magis assentiare, si … Ci., trade magis Stat.; od tod magis velle = malle Ter., L., Val. Max., tudi magis malle = potius malle Ci., Ulp. (Dig.); magis est bolje je, velja bolj kot, velja pred drugim: sed illud magis est quod diximus Icti.; tako tudi z ACI: Vell., Icti. ali z ut, ne: Icti.; magis est, quod … quam quod ali magis est, ut … quam ut Ci. idr. več vzroka je, da (ali stavek z inf.) … kot da (ali stavek z inf.), treba je bolj … kot. Posebne zveze:
a) z abl. mensurae: eo (tanto) magis, redkeje hōc magis tem (toliko) bolj, tem (toliko) več, v soodnosnosti quo (quanto) magis … eo (tanto) magis Ci. idr. čim (kolikor) bolj (več) … tem (toliko) bolj (več), tako tudi (pesn.) tam magis … quam magis V. ali magis quam … magis Pl., magis quam … tam magis ali samo quam magis … magis Pl. tem bolj (več) … čim bolj (več); quo magis … eo minus Ci. čim več … tem manj, quanto minus … eo magis Ter. kolikor (čim) manj … toliko (tem) več, quam magis … minus Pl. čim več … tem manj, quam magis … tanto Pl. čim bolj (več) … toliko (tem) bolj (več); multo (longē) magis Ci. idr. ali impendio magis Ter., Ci. dokaj bolj (več), nihilo magis Ci. idr. niti za las bolj (več), nič bolj = prav tako malo, solito magis ali magis solito L. več kot običajno; podobno: magis etiam = multo magis etiam Ci. še bolj (več).
b) non (neque) magis … quam se (če sta stavkova člena vzporedna) sloveni s prav tako … kakor, ne le … ampak tudi: amicus non magis tyranno quam tyrannidi N.; če prevladuje drugi člen (odvisnik), slovenimo z manj … kakor, ne toliko … kolikor (kot) Ci., L. idr., non magis amore quam more ductus N. manj (ne toliko) iz ljubezni kakor v skladu z običajem.
c) podvojeno (prim. gr. μᾶλλον … μᾱλλον) ali asindet. magis magis V., Cat. ali (nav.) magis magisque, redkeje magis et magis Ci., tudi magis atque (ac) magis V., H., Sen. ph. bolj in bolj; samo magis (kakor gr. μᾶλλον) Ci. bolj in bolj, čedalje bolj (več); magis magisque pogosto v zvezi z in dies ali cotidie Ci., S. idr. od dne do dne čedalje bolj (več); v enakem pomenu tudi magis in dies S. ali cotidie magis S.
d) magis minusve ali magis aut minus (= plus minusve) Plin., Q. več ali manj = magis ac minus Plin., Q. K temu superl. adv. maximē, star. māxumē (iz māximus, māxumus)

1. najbolj, prav, zelo pri adj. in adv. za opisovanje superl. obl.: m. innocens Pl., m. dignus, m. optatus, m. utile Ter., m. celebratus S., eius nomen m. finitum huius periculo Ci., in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci., m. contraria Ci., homines m. mediterranei Ci., m. necessarius, m. fidus Ci., m. idoneus Q.; v podkrepitev komp. in superl. = longe dokaj, daleč, nad vse, izmed vseh: Col., Lact., m. ampliori gaudio perfusus Aug., quae (sc. aberratio) m. liberalissima doctoque homine dignissima Ci. ep., m. gravissimam omnium (sc. rem) L.; pri številčnih določilih kvečjemu: puer ad annos natus m. octo Gell.

2. zelo, silno, neizmerno, jako za stopnjevanje pojma (elativ): Pl., Ter. idr., m. velle Ci. zelo rad, orbis terrarum semper nostris m. patuit Ci., vos non timetis eam? Immo vero, m.! (sc. eam timetis) S.

3. zlasti, (prav) posebej, prav posebno, predvsem: m. Athenienses peti dicerentur N., optimus quisque m. gloriā ducitur Ci., ea studia m. laudantur Ci., multa etiam alia vidit, sed illud m. Ci., in noxiis m. et primum quaeritur Ci., alicui m. fidem habere N. pred vsemi, izmed vseh najbolj njemu, m. omnium impediebat, quod … L. najbolj izmed vseh, Iugurtham m. vivum sibi traderent S. če je mogoče, maxime … deinde Varr. ali m. … secundo loco Ci. najprej (najprvo) … potem; non m. ne docela, ne dočista: quibus etiam si ingenium … non m. defuit Ci.; multo m. Ter., Ci. dosti, dokaj, izmed vseh najbolj; pogosto stoji namesto drugih adv., pomen pa lahko razberemo iz sobesedila, npr.: pugnare m. (= acerrime) Pl., iubere m. (= instanter) Pl., alicui confidere m. C. brezpogojno, quadrare in aliquem m. H. kar najnatančneje, Homero m. (= proxime) accedere Q. — Posebne zveze
a) quam ( … ) maxime (= gr. ὡς μάλιστα): memoriam nostram quam m. longam efficere S. kar najbolj dolgotrajen, quam potes, tam m. Pl. ali quam potes m. Ci. idr. kar najbolj moreš; illud mihi vel m. videtur confirmare Ci. največ, najbolj; tudi pri superl.: vel m. humanissime Gell.; cum m. kar najbolj mogoče, kolikor je le mogoče, prav, ravno: Ter., Sen. ph. idr., quae hunc cum m. fiunt Ci. zdaj bolj kot kdaj(koli); tako tudi: tum (tunc) cum m. L., Cu. takrat (tedaj) bolj kot kdaj(koli), hoc cum m. loqueretur Ci. ravno, ko je to govoril, ut nunc m. memini, duo Pl. ravno sedaj, tum m. vinci eas Cu. prav tedaj, quos nuper m. liberaverat Q.; pogosto cum m. pravkar, ravno že: Ci., Sen. ph. idr., nunc cum m. ravno, prav sedaj: Ci. idr., ut cum m. kakor le kdaj: Ter., Ci.; cum … tum m. Pl., Ci. ali cum … tum vel m. Ci. in … in še (prav) posebej, cum in aliis rebus tum in liberis tuendis declaravit N.; ut m. … ita m. Ci. čim bolj … tem bolj ali ita m. … ut m. … Ci. tem bolj … čim bolj, ut m. … ita minime Ci. čim več (bolj) … tem manj.
b) z unus, unus omnium ali samo omnium nad vse, izmed vseh, pred vsemi največ (najbolj): uni huic m. indulgere N., gloriā unus omnium m. floruit N., m. omnium quod elephanti novissimi agminis erant L.
c) z zaimki: ad hunc m. modum disseruit Cu. ali hoc m. modo in Italiam perventum est L. skratka, nekako takole, scutis cetrae m. speciem reddentibus Cu. še najbolj takšni, kakršni so z usnjem prevlečeni ščiti, še najbolj podobni z usnjem prevlečenim ščitom, ut quisque m. … ita m. (minime) Ci. čim bolj (več) kdo … tem bolj, tem več (manj).

magister -trī, m (dvojni komp. k deblu adj. māg-nus) pravzaprav „višji“ (naspr. minister)

1. najvišji, največji, predstojnik, načelnik, nadzornik, vodja, ravnatelj, vrhovnik: populi Ci., Sen. ph. (uradni naslov diktatorjev), equitum L., N., Sil., Suet. poveljnik konjenice (in hkrati diktatorjev uradni pomočnik), peditum Amm. poveljnik pehote, armorum (= militum) Amm., rei militaris L. ali militiae S. ali belli Sil. vojskovodja, sacrorum L. nadsvečenik, morum Ci. ep. nravstveni nadzornik (= cenzor), curiae Pl., vici Suet. podžupan (mestne četrti), okrajni predstojnik, chori canentium Col. glasbeni vodja, zborovodja, pevovodja, operarum (operum) Col. nadzornik = officiorum singulorum Col., toda magister officiorum Amm., Aur. kancler, minister za notranje zadeve, tudi samo magister (sc. officiorum) Cass. dvorni maršal, dvorni upravitelj, societatis ali in societate Ci. ep. ravnatelj družbe glavnih (davčnih) zakupnikov (publicani), scripturae ali in scripturā Ci. ravnatelj družbe za dohodke od pašnikov (za pašnino) (od tod: in scripturā pro magistro dat operas Ci. je podravnatelj … ), pecoris Varr., Ci., L. nadpastir, ovium V. ovčar, elephanti L., Sil. vodnik (gonič) slonov, asini Ap. oslov lastnik, oslar, navis (navium) L., Petr., Sil., Amm. poveljnik ladje, ladjevodja (gr. ναύαρχος), pa tudi lastnik ladje, ladjar (in obenem vodja, gr. ναύκληρος): H., pesn. tudi krmar: V., convivii Varr., Ap. ali cenandi Ci. ali cenae Mart. (= gr. συμποσίαρχος) vodja pojedine, prvomestnik pri pojedini, urejevalec pojedine, „stoloravnatelj“, memoriae Amm. pisarniški ravnatelj, tajnik.

2. occ.
a) znanstveno izobražen učitelj (naspr. discipulus): H., Sen. ph., ludi magister Ci. ali magister disciplinae Col. šolnik, učitelj, ludi litterarii magister Amm., Aur. učitelj začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), docendis publice iuvenibus (dat.) magister Gell. javni učitelj, artis Q., artium Ci., Petr., artium liberalium Aug., dicendi Ci., eloquentiae Q., rhetoricus Amm., religionis, virtutis Ci., vivendi N. fr., Petr., Suet., uti magistro volo Ci., invideo magistro tuo, qui te tantā mercede nihil sapere docuit Ci.; od tod nadzornik mladine, vzgojitelj, pedagog: me filiis relinquont quasi magistrum Ter.; metaf.: Sil., est omnium rerum magister usus Ci., usus est magister optimus Ci., me docuit usus magister egregius Plin. iun., stilus optimus dicendi magister Ci., stultorum iste (sc. eventus) magister est L., timor, non diuturnus magister officii Ci., magister artis ingeniique largitor venter Pers., muti magistri Gell. knjige.
b) gladiatorski mojster, borilni učitelj gladiatorjev: Tert.
c) učitelj razrezovanja: Iuv.
d) predstojnik strelnih enot (strelil), poveljnik strelnega orožja: Amm.
e) stečajni upravitelj, upravitelj stečajne mase (konkurzne imovine): Ci. idr.

3. metaf. vodnik, svetovalec, pobudnik, predlagatelj, spodbujevalec, povzročitelj, vzročnik: Mart., si quis magistrum cepit ad eam rem improbum Ter., qui dux isti quondam et magister ad despoliandum Dianae templum fuit Ci., ferre se magistrum alicuius rei T., magistrum (sc. Senecam) exuere T. odstraniti, saepe in magistrum scelera redierunt sua Sen. tr., servire timido pudet magistro Stat.

magnezij samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ magnéziumKo človek vzame tableto magnezija, že v 30 minutah ponehajo krči v mišicah in organih. ▸ A magnéziumtabletta bevétele után 30 percen belül megszűnnek az izom- és szervgörcsök.
Tekmovalec pred menoj si bradljo namaže z magnezijem in vodo. ▸ Az előttem szereplő versenyző magnéziummal és vízzel kente be a korlátot.
Sopomenke: Mg

màh (-a) m

1. colpo; pugno:
mah z veslom colpo di remo
z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario

2. star. (razmah) slancio

3. star. (trenutek) momento;
v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione

mahagoni samostalnik
1. neštevno (les) ▸ mahagóni, mahagónifa
2. (tropsko drevo) ▸ mahagónifa
Mnogi so si s sekanjem mahagonija in drugih vrst dreves nabrali pravo bogastvo. ▸ A mahagónifa és más fafajták kitermelésével sokan szereztek hatalmas vagyont.

máhati agitar

mahati z robcem agitar el pañuelo
mahati si s pahljačo abanicarse
mahati z repom colear; mover (ali menear) la cola (ali el rabo)
mahati po kom golpear a alg
mahati jo marchar a grandes pasos

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mais [mɛ] conjonction toda, ampak; temveč; vieilli več

non seulement, mais encore ne le, temveč tudi
mais non! toda ne! vendar ne!
mais oui seveda, gotovo
mais si pač
je n'en puis mais ne morem za to

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

mája ž (t. maja)
1. kvas: maja za kruh, hljeb, hleb
2. cepivo, vakcina, serum
3. uhvatiti -u
a) skisati se (mleko, testo)
b) pridobiti si osnovni kapital: pošto sam već uhvatio -u, mogu da ništa ne radim već da živim od prihoda
c) pog. nasrkati se ga, nakresati se ga
č) zboleti: uzeo sam dobro bravče, ali ono noćas oteglo papke, a ti si znao, brajko, da je ono uhvatilo -u

majčken pridevnik
(zelo majhen) ▸ apró, pici, picinykeKo si bila še čisto čisto majčkena, si postala del naše družine. ▸ Még egészen apró voltál, amikor családtaggá váltál.
Sopomenke: mikroskopski

make¹ [méik] samostalnik
delo, izdelovanje
ekonomija izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona
tehnično vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe)
elektrika spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kart

our own make naš izdelek
of best English make najboljše angl. kvalitete
is this your own make si to sam naredil?
elektrika to be at make biti spojen
sleng to be on the make biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)
britanska angleščina, navtika make and mend prost čas za mornarje

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

maladie [maladi] féminin bolezen; trpljenje; figuré manija, strast

pour cause de maladie zaradi bolezni
maladie bilieuse, cardiaque bolezen na žolču, na srcu
maladie de carence, carentielle avitaminoza
maladie contagieuse, héréditaire, chronique nalezljiva, dedna, kronična bolezen
maladie de l'enfant (d'enfance), de la femme otroška, ženska bolezen
maladie infectieuse, mentale infekcijska, duševna bolezen
maladie virulente, à virus virusno obolenje
maladie de la peau, cutanée kožna bolezen
maladie professionnelle poklicna bolezen
maladie du sommeil spalna bolezen
maladie toxique zastrupljenje
maladies pluriel vénériennes spolne bolezni
maladie de la vitesse strast, manija za hitrost
bulletin masculin, certificat masculin de maladie bolniško poročilo, potrdilo o bolezni
caisse féminin de maladie (de l'entreprise) (obratna) bolniška blagajna
cours masculin d'une maladie potek bolezni
indemnité féminin de maladie boleznina
traitement masculin d'une maladie zdravljenje bolezni
attraper, contracter, gagner, prendre une maladie, être pris d'une maladie zboleti, oboleti, nakopati si bolezen
soigner, guérir une maladie zdraviti, ozdraviti bolezen
communiquer une maladie prenašati, prenesti bolezen
faire une maladie de quelque chose zelo se jeziti zaradi česa

maldito zloben, malopriden, preklet

maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
¡maldita sea! prekleto!
el Maldito zlodej, vrag, hudič

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

male-dīcō -ere -dīxī -dictum (ixpt. male in dīcere) hudo, grdo govoriti o kom, opravljati, sramotiti, zasramovati, (raz)žaliti, (o)klevetati, (o)psovati, (o)zmerjati, (o)grditi koga, preklinjati (naspr. bene dicere); abs.: Fl., Ter., quis illo, qui maledicis, impurior? Ci., cupidus maledicendi Q. željan klevetanja; z dat.: Ter., Suet., cum Epicurus Aristotelem vexarit contumeliosissime, Phaedoni Socratico turpissime maledixerit (po drugih: male dixerit) Ci., m. Christo Plin. iun.; z acc.: Petr., Tert.; pass. impers.: indignis si maledicitur, maledictum id esse duco Pl., qui nobis maledictum velit Ter.; ločeno: ante hos sex menses male, ait, dixisti mihi Ph. — Od tod adj.

1. pt. pr. maledīcēns -entis sramoteč, preklinjajoč, psujoč, zmerjajoč, prostaški, žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk, zlogolčen: ut nunc sunt maledicentes homines Pl., at ego maledicentiorem quam te novi neminem Pl., maledicentissima civitas Ci., maledicentissimus liber Gell., maledicentissima carmina Suet.

2. pt. pf. maledictus 3 preklet: Vulg., Tert.

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona

malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini