Franja

Zadetki iskanja

  • okúsiti (-im) | okúšati (-am) perf., imperf.

    1. gustare, assaggiare, provare, assaporare; knjiž. delibare:
    okušati sladoled assaporare il gelato

    2. provare, conoscere, sperimentare:
    okusiti krivice conoscere l'ingiustizia
    okusiti obup essere disperati
    okusiti poraz conoscere l'amarezza della sconfitta
    okusiti uspeh conoscere la gioia del successo
    okusiti pesti nekoga essere picchiato, pestato da qcn.
  • okušalna brbončica stalna zveza
    ponavadi v množini (del telesa) ▸ ízlelőbimbó
  • okvír (-a) m

    1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
    dati, vstaviti v okvir incorniciare
    ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
    okvir žage telaio della sega
    okvir za očala montatura degli occhiali
    okvir znamk la cornice dei francobolli
    vratni okvir (podboj) stipite della porta

    2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
    obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri

    3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
    spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
    poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. kazenski okvir ambito della pena
    tisk. kopirni okvir telaio portaforme
    lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
    avt. okvir vozila telaio, chassis
    slepi okvir telaio (del quadro)
  • okvír (okenski, slik) marco m ; (bicikla) cuadro m ; (za vezenje) bastidor m ; (območje) ámbito m ; fig margen m ; límite m

    v okviru (od) dentro del marco (de)
    dati v okvir poner en un marco; encuadrar
  • olájšati (-am) | olajševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alleviare, mitigare, diminuire (dolore)

    2. alleggerire, sgravare (del peso):
    pren. olajšati koga za denar alleggerire uno del portafoglio, derubare qcn.

    3. agevolare, facilitare, rendere più facile:
    olajšati uvoz facilitare, agevolare le importazioni

    B) olájšati se (-am se) | olajševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. pren. sgravarsi, alleggerirsi

    2. pog. fare i propri bisogni

    C) olájšati si (-am si) | olajševáti si (-újem si) perf., imperf. refl. sgravarsi, alleggerirsi:
    pren. olajšati si vest sgravarsi la coscienza
  • Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

    1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

    2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

    3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

    4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.
  • olepševálen

    olepševalno društvo sociedad f para el fomento del embellecimiento local
  • olúpljen (-a -o) adj. sbucciato; spellato; scortecciato; mondo:
    olupljeni del scorzatura
    gastr. olupljeni paradižnik pelati
  • omárica (-e) f dem. od omara armadietto, cassetta:
    nočna, posteljna omarica comodino
    omarica za prvo pomoč armadietto dei medicinali
    elektr. grelna omarica termostato
    hidrantna omarica cassetta dell'idrante
    elektr. omarica s števci cassetta del contatore
    rad. zvočna omarica cassa acustica, diffusore
    kartotečna omarica schedario
    elektr. priključna omarica scatola di servizio
    razdelilna omarica quadro di distribuzione
    omarica za prtljago cassetta di deposito per bagagli; deposito bagagli
    gosp. omarica s sedmimi predali settimanile, semainier
    gosp. omarica za čevlje scarpiera
    omarica za dragocenosti stipo
    gosp. omarica za umazano perilo portabiancheria
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • omejítev limitación f , restricción f ; medida f restrictiva

    omejitev hitrosti (izvoza, oboroževanja, proizvodnje, priseljevanja) limitación de velocidad (de exportación, de armamento, de producción, de la inmigración)
    omejitev požara localización f del incendio
    omejitev rojstev limitación del número (ali control m) de nacimientos (ali de natalidades)
    naložiti, uvesti omejitve imponer restricciones
    ukiniti omejitev levantar una restricción
  • one1 [wʌn] pridevnik
    eden, ena; edin, neki, enak, isti

    one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
    one or two eden ali dva, par
    all one vseeno
    it is all one to me vseeno mi je
    one another drug drugega
    one after another drug za drugim
    one with another povprečno
    like one o'clock na vso moč
    one and the same eden in isti
    ten to one zelo verjetno
    one at a time posamič, ločeno
    with one voice soglasno
    one man in ten vsak deseti (človek)
    all were of one mind vsi so bili istega mnenja
    no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
    his one thought njegova edina misel
    the one way to do it edini način, kako to storiti
    to become one združiti se
    to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
    to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
    to make one pridružiti se komu
    to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)
  • ónkraj

    A) adv. di là; in là:
    pren. biti že onkraj essere già morto, essere nell'aldilà

    B) ónkraj prep. di là di, al di là di, oltre:
    onkraj oceana oltreoceano
    onkraj Alp al di là delle Alpi
    onkraj Rokavskega preliva oltremanica
    hist. onkraj železne zavese oltrecortina
    ljudje onkraj meje la gente al di là del confine, d'oltre confine
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • onzième [ɔ̃zjɛm] enajsti; masculin enajstina

    la onzième partie enajsti del
  • opáriti escaldar

    oparjen maček se še mrzle vode boji gato escaldado del agua fría huye
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • operácija (-e) f

    1. med. operazione; intervento (chirurgico):
    narediti, opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    operacija na dvanajstniku, slepiču operazione del duodeno, dell'appendicite

    2. voj. operazione:
    izvesti operacijo compiere un'operazione
    ustaviti vojaške operacije fermare le operazioni militari
    očiščevalne operacije rastrellamento
    padalska operacija lancio di paracadutisti

    3. (skupek povezanih del) operazione; (opravljanje, izvajanje, dejavnost) pl. operacije operazioni:
    računska operacija operazione aritmetica
    borzne, trgovske operacije operazioni di borsa, commerciali
  • operatêr (-ja) | -rka (-e) m, f

    1. operatore, chirurgo

    2. teh., film., inform. operatore;
    filmski, radijski, televizijski operater operatore cinematografico, radiofonico, televisivo
    tonski operater operatore del suono
    operater snemalec operatore di ripresa, cameraman
    operater mobilne telefonije, mobilni operater operatore di telefonia mobile
    kabelski operater operatore di televisione via cavo
    inform. operater pri terminalu terminalista
  • operative1 [ɔ́pəreitiv, -rə-] pridevnik (operatively prislov)
    delujoč, učinkovit; praktičen
    medicina operativen
    tehnično pogonski, obraten, uporaben

    to become operative dobiti veljavo, začeti veljati
    the operative part of the work praktični del dela