okúsiti (-im) | okúšati (-am) perf., imperf.
1. gustare, assaggiare, provare, assaporare; knjiž. delibare:
okušati sladoled assaporare il gelato
2. provare, conoscere, sperimentare:
okusiti krivice conoscere l'ingiustizia
okusiti obup essere disperati
okusiti poraz conoscere l'amarezza della sconfitta
okusiti uspeh conoscere la gioia del successo
okusiti pesti nekoga essere picchiato, pestato da qcn.
Zadetki iskanja
- okušalna brbončica stalna zveza
ponavadi v množini (del telesa) ▸ ízlelőbimbó - okvír (-a) m
1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
dati, vstaviti v okvir incorniciare
ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
okvir žage telaio della sega
okvir za očala montatura degli occhiali
okvir znamk la cornice dei francobolli
vratni okvir (podboj) stipite della porta
2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri
3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. kazenski okvir ambito della pena
tisk. kopirni okvir telaio portaforme
lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
avt. okvir vozila telaio, chassis
slepi okvir telaio (del quadro) - okvír (okenski, slik) marco m ; (bicikla) cuadro m ; (za vezenje) bastidor m ; (območje) ámbito m ; fig margen m ; límite m
v okviru (od) dentro del marco (de)
dati v okvir poner en un marco; encuadrar - olájšati (-am) | olajševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alleviare, mitigare, diminuire (dolore)
2. alleggerire, sgravare (del peso):
pren. olajšati koga za denar alleggerire uno del portafoglio, derubare qcn.
3. agevolare, facilitare, rendere più facile:
olajšati uvoz facilitare, agevolare le importazioni
B) olájšati se (-am se) | olajševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. pren. sgravarsi, alleggerirsi
2. pog. fare i propri bisogni
C) olájšati si (-am si) | olajševáti si (-újem si) perf., imperf. refl. sgravarsi, alleggerirsi:
pren. olajšati si vest sgravarsi la coscienza - Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija
1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.
2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)
3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.
4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel. - olepševálen
olepševalno društvo sociedad f para el fomento del embellecimiento local - olúpljen (-a -o) adj. sbucciato; spellato; scortecciato; mondo:
olupljeni del scorzatura
gastr. olupljeni paradižnik pelati - omárica (-e) f dem. od omara armadietto, cassetta:
nočna, posteljna omarica comodino
omarica za prvo pomoč armadietto dei medicinali
elektr. grelna omarica termostato
hidrantna omarica cassetta dell'idrante
elektr. omarica s števci cassetta del contatore
rad. zvočna omarica cassa acustica, diffusore
kartotečna omarica schedario
elektr. priključna omarica scatola di servizio
razdelilna omarica quadro di distribuzione
omarica za prtljago cassetta di deposito per bagagli; deposito bagagli
gosp. omarica s sedmimi predali settimanile, semainier
gosp. omarica za čevlje scarpiera
omarica za dragocenosti stipo
gosp. omarica za umazano perilo portabiancheria - ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod - omejítev limitación f , restricción f ; medida f restrictiva
omejitev hitrosti (izvoza, oboroževanja, proizvodnje, priseljevanja) limitación de velocidad (de exportación, de armamento, de producción, de la inmigración)
omejitev požara localización f del incendio
omejitev rojstev limitación del número (ali control m) de nacimientos (ali de natalidades)
naložiti, uvesti omejitve imponer restricciones
ukiniti omejitev levantar una restricción - one1 [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti
one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa) - ónkraj
A) adv. di là; in là:
pren. biti že onkraj essere già morto, essere nell'aldilà
B) ónkraj prep. di là di, al di là di, oltre:
onkraj oceana oltreoceano
onkraj Alp al di là delle Alpi
onkraj Rokavskega preliva oltremanica
hist. onkraj železne zavese oltrecortina
ljudje onkraj meje la gente al di là del confine, d'oltre confine - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - onzième [ɔ̃zjɛm] enajsti; masculin enajstina
la onzième partie enajsti del - opáriti escaldar
oparjen maček se še mrzle vode boji gato escaldado del agua fría huye - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operácija (-e) f
1. med. operazione; intervento (chirurgico):
narediti, opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
operacija na dvanajstniku, slepiču operazione del duodeno, dell'appendicite
2. voj. operazione:
izvesti operacijo compiere un'operazione
ustaviti vojaške operacije fermare le operazioni militari
očiščevalne operacije rastrellamento
padalska operacija lancio di paracadutisti
3. (skupek povezanih del) operazione; (opravljanje, izvajanje, dejavnost) pl. operacije operazioni:
računska operacija operazione aritmetica
borzne, trgovske operacije operazioni di borsa, commerciali - operatêr (-ja) | -rka (-e) m, f
1. operatore, chirurgo
2. teh., film., inform. operatore;
filmski, radijski, televizijski operater operatore cinematografico, radiofonico, televisivo
tonski operater operatore del suono
operater snemalec operatore di ripresa, cameraman
operater mobilne telefonije, mobilni operater operatore di telefonia mobile
kabelski operater operatore di televisione via cavo
inform. operater pri terminalu terminalista - operative1 [ɔ́pəreitiv, -rə-] pridevnik (operatively prislov)
delujoč, učinkovit; praktičen
medicina operativen
tehnično pogonski, obraten, uporaben
to become operative dobiti veljavo, začeti veljati
the operative part of the work praktični del dela