Franja

luxer [lükse] verbe transitif, médecine izpahniti

épaule féminin luxée izpahnjena rama
se luxer le genou izpahniti si koleno

lūxuria -ae, f in lūxuriēs -ēī, f (po drugih lŭx...; lūxus¹ -ūs)

1. bujna rast, bujnost, bohotnost, brst(enje), (pre)obilica, (pre)obilje: in qua (sc. oratione) nunc interdum, ut in herbis rustici solent dicere in summa ubertate, inest luxuries quaedam, quae stilo depascenda est Ci., luxuriem segetum tenera depascit in herba V. bujne poganjke, luxuria foliorum V., umoris luxuria Plin.

2. metaf.
a) (iz)obilje, (pre)obilica, preobilje, bohotnost, bohotenje, razkošnost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, nasladnost, uživaštvo, uživanje, sladostrastnost, hlepenje po užitkih, stremljenje po zabavi, po razkošju, potratnost, razsipnost (naspr. frugalitas, abstinentia, temperantia, avaritia): Pr., Vell., Pers. idr., qui nunc luxuriā et lasciviā diffluit Ter., intellegemus quam sit turpe diffluere luxuriā Ci., in urbe luxuries creatur, ex luxurie exsistat avaritia necesse est Ci., si luxuries, Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci., patrimonium per luxuriam effundere Ci., nihil pati vini reliquarumque rerum ad luxuriam pertinentium inferri C., nullum signum libidinis, nullum luxuriae videre poterat, contra ea plurima patientiae atque abstinentiae N., aliquem a perdita luxuria ad virtute revocare N., diversisque duobus vitiis, avaritia et luxuria, civitatem laborare (sc. audistis) L., cetera luxuriae nondum instrumenta vigebant O., cultu ad luxuriam magis quam ad magnificentiam exacto Cu., libidinem, luxuriam, avaritiam, crudelitatem ... exercuit Suet., luxuria morum Iust., luxuriae non minor apparatus quam militiae fuit Iust.; meton.: agrestis luxuria L. razuzdanost (razvratnost) na kmetih = razuzdani (razvratni) kmetje. — Kot naslov komedije: primum mihi Plautus nomen Luxuriae indidit: tum hanc mihi natam voluit esse Inopiam Pl.
b) izprijenost, samopašnost, samovolja, objestnost, (pre)drznost, razbrzdanost, ne(o)brzdanost, zlonamernost pri vladanju, nadzoru: victoria tribunorum plebisque prope in haud salubrem luxuriam vertit L.

lūxurior -ārī -ātus sum (soobl. = lūxuriō)

1. (o rastl.) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): si (sc. vitis) nimis luxuriabitur Col., cacumina virgarum, ne luxurientur, demutilato Col.

2. metaf. od veselja biti objesten, preda(ja)ti se prešernosti, izpriditi se: sanguine multo luxuriata fames Stat., ut aliquot ex his luxuriatos (sc. esse) incredibile videretur Iust., sit semel illa (sc. littera) meo luxuriata malo O.

luxury [lʌ́kšəri] samostalnik
razkošje, luksuz; potrata
ekonomija luksuzen predmet
figurativno naslada

to live in luxury razkošno živeti
to permit o.s. the luxury of privoščiti si razkošje v čem

macchia¹ f

1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh

2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega

3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož

macchina f

1. stroj; naprava, aparat:
macchina ad acqua, idraulica stroj na vodni pogon
macchina a vapore parni stroj
macchina elettrica električni stroj
macchina ferroviaria železniška lokomotiva
macchina fotografica fotografski aparat
macchina da presa (cinepresa) film kinokamera
macchina da scrivere, per scrivere pisalni stroj
macchina da cucire šivalni stroj
macchina agricola kmetijski stroj
macchina utensile strojn. obdelovalni stroj
macchina da caffè aparat za kavo
fare una macchina pog. oprati (s pralnim, pomivalnim strojem)
fatto a macchina narejen površno, na hitro

2. avto:
macchina utilitaria nizkolitražni avto
farsi la macchina kupiti avto
andare in macchina peljati se z avtom
fare macchina indietro peljati vzvratno; pren. odstopiti od namere, premisliti si

3. pisalni stroj:
battere a macchina tipkati
scritto a macchina natipkan
macchina calcolatrice kalkulator

4. pren. stroj:
lavorare come una macchina delati kot stroj

5. pren. aparat; stroj, mašinerija:
la macchina dello stato državni aparat
la macchina dell'amministrazione birokratska mašinerija

6. pren. spletka, mahinacija

macer¹ -cra -crum (iz *makros, indoev. *məkrós; prim. gr. μακρός dolg, μῆκος dolgost, dolžina, stvnem. magar = nem. mager, lat. maceō, macies)

1. (o človeku in živini, vselej z grajalnim pomenom) suh, slok, medel, mršav, tanek, droben, upadel (naspr. pinguis, opimus): Varr., Q., Pr., Gell. idr., taurus V., mustela, turdi H., macerrimae corporis partes Sen. ph.

2. (o stvareh, poseb. o zemljišču, prsti) pust, izmolzen, neroden, nerodoviten, neploden, jalov, slab: solum exile et macrum Ci., macris aut aridis locis Col., ager macrior Ca., Varr., vitis macrior, humus macerrima, vineae macerrimae, stirpes macerrimae Col.; pesn.: libellus Mart. droben; metaf. medel od žalosti: si me palma negata macrum, donata reducit opimum H.

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

maculer [maküle] verbe transitif umazati; omadeževati

maculer d'encre umazati s črnilom
maculer de boue ses vêtements z blatom si umazati obleko
se maculer umazati se, zamazati se

maculō -āre -āvī -ātum (macula)

I. (po)pestriti, narediti kaj lisasto, progasto, pegasto, pisano: si Lyda nurus sparso telas maculaverit ostro Val. Fl., nullo maculatam murice tigrim Val. Fl. —

II.

1. trans. omadeževati: Pl., H., Cat., sanguine ferrum m. O., candor corporum sanguine atro maculabatur L., terram tabo m. V., castra sunt cruenta et maculata T. s krvjo in umorom omadeževan; metaf. omadeževati, (o)skruniti, onečastiti (onečaščati): Lucr., Plin. iun., Sil., Iovis Latiaris lacūs, nemora, finesque omni nefario stupro et scelere Ci., parricidio partūs suos L., belli gloriam turpi morte N., famam maculari dehonestamque L., tuum maculari crimine nomen V.

2. intr. omadeževan (skažen, pokvarjen) biti: obsoleta et maculantia Gell. zastarele in zarjavele besede.

maculōsus 3 (macula) madežast; od tod pester, pisan, šarast, prižast, progast, črtast, marogast, lisast: Col., Mart., corium Pl., color Col., luna, marmor Plin., tigris, vellus O., lynx V.

2. omadeževan, umazan: Luc. ap. Non., vestis Ci., maculosae sanguine arenae O.; metaf. omadeževan, osramočen: Petr., adulescentia Aur., si (sc. Iuppiter) in expugnanda feminarum pudicitia maculosus esset ac turpis Lact., vir omni dedecore maculosus T., avaritiā et libidine foedus et maculosus T., senatores Ci. ep. zloglasni, nefas H. nenaravna grehota, protinaravna pregreha.

mȁč màča m, mn. màčevi in màči meč: zveckati -em rožljati z mečem; na -u dobiti z mečem dobiti, priboriti si; ognjem i -em istrijebiti, uništiti z ognjem in mečem iztrebiti, uničiti; turiti, staviti mač u korice; mač mu visi nad glavom; -em presjeći Gordijski čvor; Damoklov mač

máček zoologija male cat, he-cat, tom-cat; (sidro) anchor; (kavelj) hook

obuti máček puss in boots; figurativno (po krokanju) žargon hangover; morning after the night before
kupiti máčka v žaklju (figurativno) to buy a pig in a poke, ZDA to buy something sight unseen
imeti máčka (figurativno) to have a hangover
opomoči si od máčka (figurativno) to recover from one's hangover

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

made-faciō -ere -fēcī -factum, pass. made-fīō -fierī -factus sum (madēre in facere)

1. močiti, omočiti, (z)močiti, namočiti (namakati), premočiti (premakati), vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), navlažiti (navlaževati), (po)škropiti, napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (pre)barvati: m. lanam aceto et nitro Plin., radix in vino madefacta Plin., caules madefacere et exprimere Plin., caput rosa m. Cels., si bos pluvia madefactus est Col., madefacto triticeo pane Col., madefacta montium latera Sen. ph., vellera succis bis madefacta Tib., aceto madefacti centones Sis. fr., spongiam madefacere Suet., terram madefecit odore O., sanguis madefecerat herbas V., madefactus sanguine O., imbuti sanguine gladii vel potius madefacti Ci., protinus inbutum caelesti nectare corpus delicuit terramque suo madefecit odore O.

2. opi(ja)ti, upijaniti (upijanjati): eo (vino) vos vostrosque adeo pantices madefacitis (po drugih madefactatis) Pl., mulier multo madefacta Lyaeo O., madefactus Iaccho Col. poet., poculis amplioribus madefacit Amm., molli luxu madefacta meroque membra Sil. onemogli.

made-factō -āre (frequ. k made-faciō) (na)močiti (namakati), omočiti (omakati), opivati: eo (vino) vos vostrosque pantices madefactatis Pl. (prim. tudi made-faciō 2), si tamen est fluvius, quem madefactat homo Ven.

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

Maenalus -ī, m (τὸ Μαίναλον) Májnal, arkad(ij)sko, Panu posvečeno gorovje med mestoma Tegeja in Megalopolis (zdaj Roïnon), ob katerem je stalo istoimensko mesto Maenalos -ī, m: O. in Maenala -ōrum, n: V., O. Májnal, Májnala (Májnale) — Od tod adj. Maenalius 3 (Μαινάλιος) májnalski, pesn. = arkád(ij)ski: deus (= Pan) O., arctos (= Callisto) O., ramus Pr. kij, ki si ga je Herkul odlomil na Majnalu, versūs V. arkad(ij)ske pastirske pesmi, ales (= Mercurius, ki je rojen v Arkadiji). Maenalis -idis, f (Μαιναλίς) májnalska: ursa (= Callisto) O., ora O. Arkadija. Subst. Maenalidēs -ae, m Majnalíd, Májnalec, Májnalski (= Pan): Aus.