Franja

embarrasser [ɑ̃barase] verbe transitif ovirati, delati napoto; otežkočati, delati zapreke; figuré spraviti v zadrego, zmesti; zabasati, zapreti (pot); zamašiti (cev)

ces colis embarrassent le couloir ti paketi delajo napoto na hodniku
cette question a embarrassé le candidat to vprašanje je spravilo kandidata v zadrego
s'embarrasser zmesti se; zaplesti se; nakopati si na vrat; biti zaskrbljen (de za); preobložiti se (de z); zatakniti se (govornik)
s'embarrasser de paquets preobložiti se s paketi
ne pas s'embarrasser de quelque chose ne se brigati za kaj, ne se vznemirjati zaradi česa
s'embarrasser de l'avenir skrbi si delati glede bodočnosti

ēmētior -īrī -mēnsus sum

1. premeriti (premerjati), prehoditi, obhoditi (obhajati), prevoziti, prepotovati: Sil., Gell., hemerodromos vocant Graeci ingens spatium uno die cursu emetientes L., emetiri iter V., L., freta … terras omnīs V., maria terrasque Cu., regionem L., stadia Cu., emensosque, quae intererant N. fr.; (o času): Galba septuaginta tribus annis quinque principes emensus T. ki je preživel pet vladarjev, ter denos decies emensus annos Sil. Pt. pf. v pass. pomenu: pars itineris emensa L. odrinjen, toto emenso spatio C., emenso Olympo V.; (o času, v sl. bolje z act.) prebiti, preživeti: emensae in lucem noctes O., die cum hostili clade emenso, adusque autumnum emensum Amm.

2. pren. premeriti, odmeriti, dati: oculis spatium emensus V., voluntatem tibi emetiar Ci. (po)nudil ti bom, non aliquid patriae tanto emetiris acervo? H.

empâter [ɑ̃pɑte] verbe transitif pitati (perutnino) s testom; prevleči s testom; debelo namazati (barvo); typographie zamazati

s'empâter posta(ja)ti debel, (o)debeliti se; izgubiti vitko linijo
visage masculin empâté zabuhel obraz

employer [ɑ̃plwaje] verbe transitif rabiti, uporabiti; zaposliti, namestiti; naložiti (denar); commerce vnesti

il a employé tout l'après-midi à écrire ves popoldan je porabil za pisanje
employer la force pour maintenir l'ordre uporabiti silo za vzdrževanje reda
employer tous les moyens uporabiti vsa sredstva
s'employer à baviti se z, prizadevati si za; zavze(ma)ti se za; uporabljati se

emplumer [ɑ̃plüme] verbe transitif opremiti s perjem, operiti

s'emplumer dobi(va)ti peresa, operiti se; figuré obogatiti se

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together

enáko prislov equally; alike; likewise; in the same manner; just the same

enáko star of the same age; coeval
enáko oddaljen equidistant
približno enáko velik much of a size
enáko deliti to share alike
enáko si bomo razdelili we'll share and share alike, žargon we'll split (everything) even Steven
enáko rad bi šel tja kot kam drugam I'd just as well go there as anywhere else
enáko prezirati svoje prijatelje in svoje sovražnike to despise oneself' friends and one's enemies alike
to pride na enáko it amounts to the same thing
enáko vračati to repay in kind, to retaliate
ti besedi se enáko izgovarjata these two words are pronounced alike (ali have the same pronunciation)

encombrer [ɑ̃kɔ̃bre] verbe transitif zapirati, delati napóto; figuré prenatrpati, preobremeniti

s'encombrer biti prenatrpan; preobremeniti se (de z); delati si nadlego, napóto z
classe féminin encombrée prenatrpan razred
marché masculin encombré nasičeno tržišče
rue féminin encombrée zabasana ulica
encombrer le passage ovirati, zapirati prehod
ces valises encombrent le couloir ti kovčki delajo napoto na hodniku
encombrer sa mémoire de détails inutiles preobremenjevati svoj spomin s podrobnostmi

encourageant, e [ɑ̃kuražɑ̃, t] adjectif bodrilen, spodbuden

ces résultats sont encourageants ti rezultati so spodbudni

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

énerver [enɛrve] verbe transitif razburiti, (raz)dražiti, napraviti živčnega, iti na živce (quelqu'un komu); poétique oslabiti

s'énerver razburiti se, posta(ja)ti vse bolj živčen; poétique (o)slabeti, medleti

enfariner [ɑ̃farine] verbe transitif posuti z moko

enfariné de poussière ves prašen
enfariné (familier) pokrit z moko, z belim pudrom
la gueule enfarinée, le bec enfariné z (neupravičenim) izrazom zaupljivosti, zadovoljstva
il avait fait tout le travail de travers, et il venait, le bec enfariné, proposer ses services! vse delo je opravil narobe, pa ti pride, čisto nedolžno, ponujat svoje usluge!

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

ennēsimo agg.

1. mat. n-ti
elevare all'ennesima potenza dati na n-to potenco

2. pog.
te lo dico per l'ennesima volta že stotič ti to ponavljam

ēnōdō -āre -āvī -ātum

1. razvozla(va)ti: vitem Ca., virgas falce Col.; occ. odvozla(va)ti: arcum Ap. = tetivo sneti z loka.

2. pren. razmota(va)ti = razvi(ja)ti, pojasniti (pojasnjevati), razložiti (razlagati): Acc. fr., Enn. fr., in enotandis nominibus Ci. v izvajanju imen, v besedoslovju, enodare voluntatem contrariae legis Corn., fata Ap. razode(va)ti, laqueos iuris Gell. Od tod adj. pt. pf. ēnōdātus 3 razvit, pojasnjen, jasen: praecepta Ci., enodatiores atque planiores (sententiae) Aug., enodatior intellegentia Boet., enodatissimus sermo Aug. Adv. ēnōdātē jasno, nadrobno, obširno: enodate narrare Ci.; komp. ēnōdātius: Ci., superl. ēnōdātissimē: Aug.

entourer [ɑ̃ture] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti, biti okrog (quelqu'un koga); figuré obsuti (de z); pomagati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un za koga)

s'entourer obda(ja)ti se (de z), zbirati (osebe) okoli sebe; zaviti se (dans v)
entourer de ses bras objeti
entourer quelqu'un de soins negovati koga
entourer d'une clôture obdati s plotom
s'entourer de mystère biti zavit v skrivnost
s'entourer de précautions zateči se k (obsežnim) previdnostnim ukrepom

entrare

A) v. intr. (pres. entro)

1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se

5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem