Franja

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

kompozicij|a² ženski spol (-e …) glasba (skladba) die Komposition, das Stück, das Musikwerk
vokalna kompozicija das Gesangwerk
(nauk o komponiranju) die Kompositionslehre, die Komposition

kovin|a ženski spol (-e …) das Metall, -metall (alkalijska Alkalimetall, barvna Buntmetall, NE-Metall, Nichteisenmetall, bela Weißmetall, za spajkanje Lötmetall, železove skupine Eisenmetall, lahka Leichtmetall, neočiščena Rohmetall, odpadna Altmetall, platinska Platinmetall, težka Schwermetall, zemeljska alkalijska Erdalkalimetall, zemeljska Erdmetall, žlahtna Edelmetall)
… kovine/za kovino Metall-
(obdelava die Metallbearbeitung, predelava die Metallverarbeitung, spojina die Metallverbindung, zaščita der Metallschutz, zlitina iz kovin der [Metallguß] Metallguss, lepilo za kovino der Metalkleber, škarje za kovino die Metallschere, žaga za kovino die Metallsäge)
prehodne kovine kemija Übergangsmetalle množina
sintrane kovine Sintermetalle množina
odpadne kovine der Schrott
nauk o kovinah die Metallkunde
izdelek iz kovine die Metallarbeit
pridobivanje kovin die Verhüttung
vsebujoč kovino/kovine metallhaltig

krč medicina cramp; convulsion; spasm

mrtvični krč (tetanus) lockjaw
nauk o krčih spasmology
nagnjenje h krčem spasmophilia
krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach

krščansk|i (-a, -o) christlich; Christen- (nauk Christenlehre, dolžnost die Christenpflicht, ljubezen die Christenliebe)

kulturni krog moški spol der Kulturkreis
nauk o kulturnih krogih die Kulturkreislehre

kvadráten square; quadratic

kvadrátna enačba quadratic equation
nauk o kvadrátnih enačbah quadratics pl
kvadrátni koren matematika square root
izvleči kvadrátni koren to extract a (ali the) square root
kvadrátni meter square metre
kvadrátno število square number
kvadrátni okvir square frame.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

Marij|a ženski spol (-e …) Maria
Devica Marija Jungfrau Maria, die Heilige Jungfrau
Lepa Marij kip: schöne Madonna
Marija zavetnica Schutzmantelmadonna
čaščenje Marije die Marienverehrung
nauk o Mariji die Mariologie

Marijino brezmadežno spočetje stalna zveza
v krščanstvu (nauk) ▸ Mária szeplőtelen fogantatása
Sopomenke: brezmadežno spočetje, brezmadežno spočetje Device Marije

material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
… materiala Material-
(bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
skladišče za material das Materiallager
nauk o materialih die Werkstoffkunde
napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
ustrezen materialu materialgerecht

mechanics [mikǽniks] samostalnik
množina mehanika (nauk); mehanizem
figurativno tehnika

practical mechanics strojeslovje, nauk o strojih
precision mechanics precizna mehanika
the mechanics of politika politični mehanizem

monad|a ženski spol (-e …) filozofija die Monade
nauk o monadah die Monadenlehre

moraln|i (-a, -o) Moral-, Sitten-, ironično Tugend- (kodeks der Moralkodex, Sittenkodex, nauk die Morallehre, pojem der Moralbegriff, sistem das Moralsystem, sodnik der Sittenrichter, ironično Tugendrichter, zakon das Moralgesetz, Sittengesetz, predstava die Moralvorstellung, pridiga die Moralpredigt, teologija die Moraltheologie, propadanje der Sittenverfall)
moralno nesprejemljiv sittenwidrig

nagon [ô] moški spol (-a …)

1. živalstvo, zoologija, psihologija der Instinkt, der Trieb (čredni Herdeninstinkt, Herdentrieb, hranilni Nahrungstrieb, materinski Mutterinstinkt, obrambni Verteidigungstrieb, paritveni Begattungstrieb, Fortpflanzungstrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, potovalni Wandertrieb, samoohranitveni Selbsterhaltungstrieb, selitveni Zugtrieb, smrtni Todestrieb, spolni Geschlechtstrieb, Sexualtrieb, uničevalni Destruktionstrieb, valilni Bruttrieb, zbiralni Sammeltrieb)
zadovoljitev nagona die Triebbefriedigung
nauk o nagonih die Trieblehre

2. figurativno (sla, gon) der Drang
| ➞ → gon, instinkt, spolnost

naréčje dialect

nauk o naréčjih dialectology

obréd religija rite; ceremony, ceremonial

brez obréda without ceremony
cerkveni obrédi pl rituals pl
krstni obréd baptismal rite
grški pravoslavni obréd Greek rite
rimskokatoliški obréd Roman rite, Latin rite
pogrebni obréd burial rites pl, funeral rites
nauk o obrédih ritualism
opravljati obréd, držati se obréda to ritualize

odrešenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlösung, das Heil
delo odrešenja das Erlösungswerk
ura odrešenja die Erlösungsstunde
nauk o odrešenju die Heilslehre

odrešenjsk|i [ê] (-a, -o) Erlösungs- (milost die Erlösungsgnade, dejanje die Erlösungstat); Heils- (dejstva Heilstatsachen množina, načrt der Heilsplan, nauk die Heilslehre, zgodovina die Heilsgeschichte, oznanilo die Heilsbotschaft)

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare