Franja

prae-pilātus¹ 3 (prae in pila) spredaj imajoč bunčico (bunkico, glavič, gumb), spredaj odebeljen: pilum Auct. b. Afr., missilia L., Amm., hasta Plin., declamationes, quibus ad pugnam forensem velut praepilatis (orožjem za sunek, za napad) exerceri solebamus Q.; pren.: cornibus, quae sunt propria rotunditate praepilata Plin.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prebójen vojska (of) breakthrough

prebójno mesto, prebójna točka point of breakthrough
prebójni napad breakthrough attack
prebójni tank breakthrough tank

prehájati passer, traverser, franchir

prehajati v (spremeniti se) se changer, se transformer en
prehajati v drug tabor, k drugi stranki changer de camp, de parti, retourner casaque
prehajati v napad, v ofenzivo (vojaško) passer à l'attaque, à l'offensive
prehajati v rdeče tirer sur le rouge, tourner au rouge
prehajati k sovražniku passer à l'ennemi, déserter

prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.

1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume

2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti

3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario

4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue

prei|ti¹ (-dem) prehajati

1. übergehen
preiti eno v drugo ineinander übergehen, barve: ineinanderfließen
v kaj: übergehen in, ausmünden/einmünden in (tudi figurativno); (širiti se na) übergreifen auf

2. skozi opno, steno: durchtreten, hindurchwandern, hindurchtreten; na dan: austreten; skozi prehod: durchlaufen

3. na drugo stran: wechseln. hinüberwechseln, überwechseln (zu), übertreten (zu)
|
figurativno preiti k dejanjem zur Tat schreiten
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
preiti na vleko z dieslom tehnika (ein Fahrzeug/eine Strecke) verdieseln
preiti v meso in kri (komu) (jemandem) in Fleisch und Blut übergehen
preiti v napad zum Angriff vorgehen
preiti v ofenzivo die Offensive ergreifen
preiti v navado zur Gewohnheit werden
pustiti, da preide v navado zur Gewohnheit werden lassen

presenetljív sorprendente; asombroso ; (čudovit) maravilloso ; (nepričakovan) inesperado ; (nenaden) repentino, súbito

presenetljiv napad (voj) ataque m por sorpresa

procella -ae, f (procellere na tla podreti; prim. clādēs)

1. (silen) vihar, vihra, piš, nevihta: Lucr. idr., imbres, nimbi, procellae, turbines Ci., procella nivem effuderat Cu., creber procellis Africus V., inaequales procellae H.

2. metaf.
a) buren naval, silovit naskok (napad): equestrem procellam excitemus L. napad konjenice, legiones equestri procellā fundere T.
b) vihar = viharno gibanje, vzdig, dvig, vstaja, upor, nemir(i): Ap., Val. Max., Arn., Amm. idr., civiles procellae N., procellae in fluctibus contionum Ci., vita remota a procellis invidiarum Ci., procellae populares L., plebs agitatur tribuniciis procellis L., prima periculi procella L. naval, procella eloquentiae Q. silovitost.

prō-pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k prōpellere)

1. odbi(ja)ti, odpoditi, zapoditi, nazaj zagnati (zaganjati), nazaj pognati (poganjati), udržati, zadržati, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Varr., Col. idr., hostem C., populum ab ingressione fori Ci.; abs.: ibi resistere ac propulsare S. tam se je ustavljal in branil (dobesedno: odbijal sc. napad).

2. metaf. odvrniti (odvračati): Ter., Varr. fr. idr., bellum nobis illatum Cu., tantum bellum privatis consiliis Ci., bellum a moenibus L., frigus Ci., famem Ci., Cu., iniurias illatas C., contumeliam, iniuriam, metum Ci., periculum (naspr. inferre) L., Ci. odbiti nevarnost, uiti nevarnosti.

provocírati provocar

(ne)provociran napad una agresión (no) provocada

pulsus -ūs, m (pellere)

1. udarjanje: remorum Ci. (za)vesljaji, veslanje, equorum V. topòt, topotánje, cepèt, cepetánje, pekèt, peketánje, pedum Sen. ph. topot (bikov), pa tudi človeške stopinje: V., cymbalorum et tympanorum L. udarjanje (brenkanje) na … , lyrae O. ubiranje lire, brenkanje na liro, armorum T., alarum T. udar, nalet, naval, naskok, napad, terrae Amm. potres, zemljetres, venti Cass. buh, sunek, nalet; occ.: pulsus arteriarum Plin. ali venarum T., Q., Plin., Val. Max., Cels.; tudi samo pulsus Cael. bitje, utrip(anje žil), pulz.

2. metaf. vtis, nagib, pobuda, spodbuda, vpliv, dražljaj: externus pulsus animos commovet Ci., pulsu imaginum Ci., animus quatitur et afficitur motibus pulsibusque Gell.

putik|a ženski spol (-e …) medicina die Gicht
napad putike der Gichtanfall

rage [raž] féminin, médecine steklina; huda, blazna bolečina; besnost, huda jeza; pohlep, strast po

à la rage strastno, blazno
rage d'aventures, du feu strast, huda želja po dogodivščinah, igralska strast
rage de la destruction uničevalna strast, uničevalnost
rage de dents hud zobobol
accès masculin de rage napad besnosti
fou de rage nor od jeze, pobesnel, besen
entrer dans une rage folle raztogotiti se, strašno se razjeziti
exciter la rage de quelqu'un razkačiti, razjeziti koga
écumer de rage peniti se od besnosti
étouffer de rage dušiti se od besnosti
faire rage besneti, divjati, razsajati
la tempête a fait rage toute la nuit nevihta je divjala vso noč
passer sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo, svoj bes na koga
vaccin masculin contre la rage cepivo proti steklini

raketomet samostalnik
(orožje) ▸ rakétavetőPovezane iztočnice: protioklepni raketomet, protitankovski raketomet, ročni raketomet, večcevni raketomet

rapto moški spol ugrabitev; posilstvo, onečaščenje; zamaknjenje, zanos

rapto de celos napad ljubosumnosti
en un rapto de prevzet od

razbójniški de brigand, (de) pillard

razbojniška jama repaire moški spol de brigands
razbojniški napad attaque ženski spol (ali agression ženski spol) à main armée, hold-up moški spol
razbojniški poglavar chef moški spol de brigands
razbojniška tolpa bande ženski spol (ali troupe ženski spol) de brigands

razbremenílen discharging, relieving; exculpatory, exonerative

razbremenílna cesta bypass
razbremenílni napad vojska diversionary attack, attack to relieve pressure
razbremenílni obok discharging (ali relieving) arch
razbremenílni poskus vojska attempt to relieve pressure
razbremenílna priča witness for the defence

razbremenílen de descargo

razbremenilna priča testigo m de descargo
razbremenilni napad ataque m diversivo
razbremenilna okoliščina circunstancia f eximente

repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati

se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
les feuilles repoussent listje znova poganja
laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita

repulse² [ripʌ́ls] prehodni glagol
odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)

to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca)