Franja

caementīcius 3 (caementum) iz lomljenega kamenja: parietes Vitr., saxum ali subst. le caementīcium -iī, n neobdelan lomljeni kamen: Vitr.

Caenīna -ae, f Cenina, prastaro mestece jugozahodno od Rima: O., Plin. Od tod subst. Caenīnēnsēs -ium, m Ceninci, preb. tega mesteca: L.; adj. Caenīnus 3 ceninski, iz Cenine: nomen L., Acro, arx Pr.

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

caespes, slabše cēspes, -itis, m

1. izrezan in odstranjen kos ruše, drn, trat(nic)a: Lucan., Plin. iun., Sil., Stat. idr., ad aggerem caespites comportare C., ara gramineo de caespite fiat O., primum exstruendo tumulo caespitem Caesar posuit T.

2. met.
a) ruša, drnje, trata: Tib., Petr., Stat., hastam de caespite vellit V., de caespite virgo se levat O., c. gramineus V., O., sedere in caespite nudo Suet., summa caespitum Plin.
b) žrtvenik iz ruše: Iuv., T., Ap., positus carbo in caespite vivo H.
c) koča iz ruše: fortuitum spernere caespitem H.
č) hort. šop laskov na korenini, šopasta korenina: V. (Georg. IV, 273), Plin.
d) ruši podoben izrastek na trti: Plin.

caespiticius 3 (caespes) iz ruše narejen: tribunal Vop.

cȁjgast -a -o nizko pog. iz hlačevine: -o odijelo

calabazo moški spol (suha) buča; Kuba glasbeni instrument iz buče

Calactē -ēs, f (iz Καλὴ ἀκτή) Kalakta, mesto na severni sicilski obali: Ci., Sil., Prisc. Od tod adj. Calactīnus 3 iz Kalakte, kalaški: Ci.; subst. Calactīnī -ōrum, m Kalakčani, preb. Kalakte: Ci.

calame [kalam] masculin pisalo iz trsa (za pisanje na pergament)

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

calcular iz-, pre-računati; izmisliti

¡calcule V.! samo pomislite!

calculer [kalküle] verbe transitif iz-, ob-, pre-računati; (iz)kalkulirati; figuré pretehtati, premisliti

calculer de tête, mentalement na pamet računati
bonté féminin calculée preračunana, sebična dobrota
machine féminin à calculer računski stroj
calculer ses chances preračunati, pretehtati svoje šanse

calix -icis, m (prim. gr. κύλιξ čaša, κάλυξ cvetlična [semenska] čašica)

1. posoda za pitje čaša, kozarec, kup(ic)a: Cat., Pr., Tib., Petr. idr., c. mulsi Varr. fr., Ci., aquae Vulg., venenatus Sen. ph., aureus Vulg., calices poscere H., calices siccare (prazniti) H.; met.: fecundi calices quem non fecere disertum? H. z vinom napolnjene čaše, vino; pren. posoda iz medi v vodovodih: Front.

2. kuhinjska posoda lonec, skleda: Ca., Pl., Varr., Vitr., stant calices: minor inde fabas, (h)olus alter habebat O.

call in neprehodni glagol & prehodni glagol
nastopiti, vstopiti; povabiti; odpovedati; vzeti iz obtoka; priskrbeti (dokaze)

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

calvados [-dɔs], familier calva [kalva] masculin žganje iz jabolčnika

camáriti -im liti kao iz kabla: dež je camaril ves dan

camelote moški spol tkanina iz velblodje dlake ali volne

Cameria -ae, f Kamerija, prastaro sabin. mesto v Laciju: L. — Soobl. Camerium -iī, n Kamerij: Plin., T. — Od tod adj. Camerīnus 3 kamerski, iz Kamerije: Sid. Kot priimek slavnega rodu Sulpicijev Camerīnus -ī, m Kamerin, Kamerski: L.; od tod apel. Camerīnī = imenitni ljudje, imenitniki: Iuv.; subst. pl. Camerīnī -ōrum, m Kamerci, preb. Kamerije: Val. Max.