Franja

redaktêr editor

glavni redaktêr editor-in-chief

redáktor rédacteur moški spol

glavni redaktor rédacteur en chef
redaktor slovarja rédacteur d'un dictionnaire

redáktor redactor m

glavni redaktor redactor-jefe m

redattore m (f -trice)

1. sestavljalec, sestavljalka:
il redattore di un atto sestavljalec akta

2. urednik, urednica; redaktor, redaktorica:
redattore capo (caporedattore) glavni urednik

regént

I. -ţi m regent, namestnik

II. -ă (-i, -e) adj. lingv. glaven
□ propoziţie regéntă glavni stavek

residuary [rizíduəri] prislov (residuarily prislov)
prestal, ostal(i)

residuary legatee pravno glavni, univerzalni dedič (vsega premoženja, potem ko se plačajo vsi dolgovi, pristojbine itd.)
residuary substances ostanki
some residuary odds and ends nekaj (pre)ostankov

rezonírati (-am) imperf. (razmišljati, razglabljati) ragionare, meditare, riflettere; rimuginare, filosofeggiare:
glavni junak v drami ves čas rezonira il protagonista del dramma non fa che filosofeggiare

roj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwarm (pri čebelah - glavni Hauptschwarm, drugi Nachschwarm, osji Wespenschwarm, čebelji Bienenschwarm, kobilic Heuschreckenschwarm, muh Fliegenschwarm)
astronomija meteorski roj der Meteorstrom, der Sternschnuppenschwarm
ki tvori roje schwarmbildend
v rojih schwarmweise
letati v rojih herumschwärmen

rôle [rol] masculin, théâtre vloga; seznam; zvitek

à tour de rôle po vrsti, po redu
rôle d'équipage seznam ladijskega moštva
rôle principal, secondaire glavna, stranska vloga
premier rôle glavna vloga, glavni igralec
uvoir le beau rôle izkazati se v kaki situaciji; imeti lahko delo
assumer un rôle important prevzeti pomembno, važno vlogo, funkcijo
créer un rôle ustvariti, prvikrat igrati neko vlogo
distribuer les rôles razdeliti vloge
jouer un grand, petit rôle (figuré) igrati veliko, majhno vlogo
jouer un mauvais rôle (figuré) igrati grdo vlogo

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

sewer² [sjúə]

1. samostalnik
odvodni cestni kanal

sewer pipe odvodna cev

2. prehodni glagol
napraviti kanalizacijo, kanalizirati

main sewer glavni, zbiralni odtočni kanal

ship¹ [šip] samostalnik
ladja; jadrnica s tremi ali več jambori
sleng čoln (zlasti tekmovalen)
pogovorno, ameriško letalo, zračna ladja
figurativno sreča

on board ship na krovu ladje, na ladji
ship biscuit dvopek, prepečenec
ship's company ladijska posadka (častniki in moštvo)
ship of the desert kamela
ship of the line linijska ladja
air-ship zrakoplov
hospital ship bolniška ladja
sister ship sestrska ladja (ki je popolnoma enaka kaki drugi ladji)
training ship šolska ladja
to take ship arhaično vkrcati se na ladjo (for za)
when my ship comes home figurativno ko bom obogatel, ko bom zadel glavni dobitek (v loteriji)

Sicoris -is, acc. -im, abl. -ī, m Síkoris, glavni (levi) pritok Hibera v Hispaniji (zdaj Segre): C., LUCAN., PLIN., AUS.

signal² moški spol (-a …) železnica das Signal (glavni Hauptsignal, klicni Rufsignal, nadomestni Ersatzsignal, opozorilni/svarilni Warnsignal, za počasno vožnjo Langsamfahrsignal, uvozni Einfahrtsignal, za ustavljanje Haltesignal, železniški Eisenbahnsignal)
postaja za upravljanje signalov das Signalstellwerk
sistem signalov das Signalsystem

siparium -iī, n (demin. siparum; gl. supparum)

1. zagrinjalce, zavesica, zastorček, ki so ga uporabljali v gledališčih pri vmesnih prizorih v komedijah (aulaeum je glavni zastor): Fest., P. F., aulaeum tragicum dimoveto et siparium scenicum complicato Ap.; pren.: quibuscum iam in exostra (ob odprtem odru, na odprtem odru, javno, očitno) helluatur — antea post siparium solebat Ci. za zastorom (za kulisami) = skrivaj; meton. komedija, veseloigra, gluma: verba cothurno, non tantum sipario, fortiora Sen. ph., vocem locasti sipario Iuv.

2. zástor, zastórček na sodnem odru, ki je ljudi ščitil pred sončno pripeko: sed non ideo probaverim, quod factum et lego et ipse aliquando vidi, depictam in tabula sipariove imaginem rei, cuius atrocitate iudex erat commovendus Q., nam cum eius accusator in sipario omnibus locis aut nudum eum in nervo aut ab amicis redemptum ex alea pinxisset: „Ergo ego“, inquit, „numquam vici“ Q.

skreníti (skrénem) perf. deviare, svoltare, declinare:
skreniti v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
navt. skreniti iz ravne smeri straorzare
skreniti s prave poti fuorviare, deviare
nekaj ur so hodili po glavni cesti, potem pa so skrenili vstran per varie ore seguirono la strada principale, poi deviarono

slop [ô] moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura der Pfeiler (križni Kreuzpfeiler, križiščni Vierungspfeiler, okrogli Rundpfeiler, prosti Freipfeiler, snopasti Bündelpfeiler, stenski Wandpfeiler); die Stütze (glavni Hauptstütze, pomožni Nebenstütze)
menjava stebrov in slopov der Stützenwechsel

sodnik² moški spol (-a …) šport der Schiedsrichter, -richter (stranski Linienrichter, glavni Hauptschiedsrichter, v ringu Ringrichter, na cilju Zielrichter, pri mreži Netzrichter, pri osnovni črti Grundlinienrichter, točkovni Punktrichter); der Kampfrichter
žalitev sodnika die Schiedsrichterbeledigung

sodník (-a) | -íca (-e) m, f

1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista

2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara

3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato