Franja

kakš|en¹ (-na, -no) vprašalno:

1. wie (kakšno je bilo vreme ? Wie war das Wetter?, kakšen je tvoj šef? Wie ist dein Chef?, kakšna se ti zdi slika? Wie findest du das Bild?); wie beschaffen (kakšen je X? wie ist X beschaffen?)

2. (katere vrste) was für (ein/eine/ein), množina : was für (kakšno drevo je to? Was für ein Baum ist das?)

3. (kaj) was, welches (kakšen je bil pravi motiv? was/welches war der eigentliche Beweggrund?)

4. vzkliki: welcher/welche/welches, welch ein/ eine/ein (kakšna nesreča! Welches Unglück!/Welch ein Unglück!)
figurativno Kakšna zmota! Fehlanzeige!
Kakšne skrbi! [Du] du hast Sorgen!

kana samostalnik
1. (o barvi) ▸ hennaLičenje s šminkami, barvanje las s kano in mazanje z eteričnimi olji je bilo za tisti čas precej običajno. ▸ A rúzsozás, a hajfestés hennával és az illóolajok használata meglehetősen gyakori volt abban az időben.
Lepo me pozdravi in takoj opazim, da ima s kano tetovirane roke. ▸ Kedvesen üdvözöl, és azonnal észreveszem, hogy hennatetoválás van a kezén.

2. botanika Canna indica (rastlina) ▸ rózsanád

kavsanje samostalnik
1. (kljuvanje) ▸ csipdesés
To je bilo kot kavsanje jastrebovega kljuna, ali kot sesanje sesalca za prah, ali kot zvonjenje telefona. ▸ Olyan hang volt, mint a keselyű csipdesése, a porszívó zaja vagy a telefoncsörgés.

2. neformalno, grobo (spolno občevanje) ▸ dugás, kefélés
Ljubljenje je povezano z ljubeznijo, kavsanje je povezano z nebrzdanostjo. ▸ A szeretkezés a szerelemmel, a dugás pedig a zabolátlansággal függ össze.

kdo nosi hlače frazem
(kdor odloča in ukazuje) ▸ ki hordja a nadrágot
Takoj je bilo jasno, kdo v hiši nosi hlače. ▸ Azonnal világossá vált, ki hordja a nadrágot a házban.

klečanje samostalnik
1. (dotikanje tal s koleni) ▸ térdelés, térdepelés Klečanje na kolenih lahko postane med dolgotrajnim ročnim pletjem zelo neudobno. ▸ A sokáig tartó kézi fonás alatt a térdelés nagyon kellemetlenné válhat.
Poredne učence so kaznovali s palico ali klečanjem na koruzi. ▸ A rosszalkodó tanulókat pálcával és kukoricán térdepeléssel büntették.
Duhovnost je več kot le klečanje pred oltarjem. ▸ A lelkiség több az oltár előtt térdelésnél.
Klečanje pred človekom je v azijskih državah najvišja stopnja izražanja spoštovanja. ▸ Az ázsiai országokban a letérdelés egy másik ember előtt a tisztelet kifejezésének a legmagasabb foka.

2. (o ponižnosti) ▸ térdre borulás, térdre ereszkedés, meghunyászkodásNewyorčani so izgubili živce nad županovim prisiljevanjem mesta h klečanju pred njim. ▸ A New York-iak elveszítették a türelmüket a polgármesterükkel szemben, aki szeretné, ha térdre borulna előtte a város.
To, kar me je ves čas po vojni motilo, zlasti v kulturi, je bilo klečanje pred vsem tujim - od romanopisja do filozofije. ▸ Ami háború után mindig zavart, elsősorban a kultúra területén, az a térdre ereszkedés volt a a külföldi dolgok előtt, a regényírástól a filozófiáig.
Veliki slovenski umi od Prešerna in Cankarja do Kocbeka so bili veliki kritiki slovenske ponižnosti in klečanja pred gospodarji. ▸ A nagy szlovén elmék Prešerentől és Cankartól kezdve egészen Kocbekig a szlovén alázatosság és az urak előtti meghunyászkodás nagy bírálói voltak.

kmetovanje samostalnik
(obdelovanje zemlje) ▸ gazdálkodás, földművelés Kmetovanje v Egiptu je bilo odvisno od cikla reke Nil. ▸ Egyiptomban a földművelés a Nílus folyó ciklusain alapult.
Povezane iztočnice: ekološko kmetovanje, sonaravno kmetovanje, konvencionalno kmetovanje, integrirano kmetovanje, biološko kmetovanje, trajnostno kmetovanje, organsko kmetovanje, ekstenzivno kmetovanje, intenzivno kmetovanje

ko when; as; (= če) if, in case of, in the event of; (= kot, kakor) than; as

ko ne bi bilo tega »ko« if ifs and ans were pots and pans
šli bomo, ko boste pripravljeni we shall start when you are ready
to boš naredil, ko bo prepozno you'll do it when it's too late
strese me, ko samo pomislim na to I shudder even to think of it
ko ga človek samo vidi, bi mislil, da... if you only saw him, you'd think that...
aretirali so ga, ko je odhajal iz hiše he was arrested as he was leaving his house
močnejši sem kot ti I am stronger than you
več ko ima, več hoče imeti the more he has the more he wants

ko⁴

1.
več/bolj/manj/dražji ko …, bolj ipd. (čim …, tem …) je mehr/weniger/teurer … desto/umso mehr usw.

2.
ko da (je) (kakor/kot da bi bilo) wie (ko da ga je kača pičila wie von der Tarantel gestochen)

3. v primerjavah: ➞ → kakor, ➞ → kot, ➞ → prejkoslej, ➞ → slejkoprej

kocine gredo pokonci komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
Čudovito je bilo prisluhniti množici, ki je pela himno. Kar kocine so mi šle pokonci. ▸ Csodás volt meghallgatni a himnuszt éneklő tömeget. Egészen libabőrös lettem.
Sopomenke: kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

koncentracijsko taborišče stalna zveza
(območje za prisilno bivanje) ▸ koncentrációs tábor
Konec leta 1933 je bilo že skoraj 150.000 ljudi zaprtih v koncentracijskih taboriščih. ▸ 1933 végén már csaknem 150 000 embert tartottak fogva koncentrációs táborokban.

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

Kosten, pl, stroški; figurativ račun; auf Kosten na račun; auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf fremde Kosten na tuj račun; die Kosten des Krieges cena vojne; sich in Kosten stürzen vreči se v stroške; keine Kosten scheuen ne bati se stroškov, ne biti žal denarja (er scheute keine Kosten ni mu bilo žal denarja)

kôt² (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito

kráj¹ place; locality, locus, pl loci ali locuses; site; spot; (vas) village; (konec) end, finish

od krája do krája from place to place
iz krája v kráj from one place to another
od krája (od začetka) from the beginning
na kráju samem on the spot
od konca do krája from one end to the other, thoroughly
iz vseh krájev from all parts, from all quarters
na istem kráju at the same place
rojstni kráj birthplace, place of birth, one's native place
kráj in datum place and date
kráj dejanja scene of action
odmaknjen kráj a remote spot, ZDA pogovorno a one-horse town
na vseh koncih in krájih all over the place
moja potrpežljivost je pri kráju my patience is exhausted
moja zaloga gre h kráju my stock is running low (ali is running short)
z njim je pri kráju his end is near (ali nigh)
to mi ni bilo niti na kráju pameti I never dreamt of it, far be it from me
sem pri kráju s svojo pametjo I am at my wits' end
temu ni ne konca ne krája there is no end to it
kako ti ugaja ta kráj? how do you like this place?
nisi me poslušal do krája you haven't heard me out
potegniti krajši kráj (figurativno) (biti premagan, izgubiti) to come off a loser
drugi kráji druge šege every country has its customs
brez konca in krája endless, prislov endlessly
vsi do krája all without exception, nobody excepted
iti do krája (do konca) (figurativno) to go the whole hog

krinolina samostalnik
1. (oblačilo) ▸ krinolinPri poročnih oblekah niso več v ospredju bele krinoline, ampak prevladujejo preproste, vendar elegantne linije. ▸ Az esküvői ruháknál már nem a fehér krinolinok dominálnak, hanem az egyszerű, de elegáns vonalak.

2. (ogrodje pod krilom) ▸ krinolinvázNa krinolino je bilo naloženo zelo široko krilo. ▸ A krinolinvázat nagyon széles szoknya borította.

križarka samostalnik
1. (vojna ladja) ▸ cirkálóPovezane iztočnice: oklepna križarka, težka križarka, protiletalska križarka, pomožna križarka, raketna križarka

2. (potniška ladja) ▸ tengerjáró, tengerjáró hajó, óceánjáróVelik hit pa so letos križarjenja z razkošnimi križarkami. ▸ Idén nagy sláger a luxus tengerjárókon tett körutazás.

3. v filmih (vesoljska ladja) ▸ cirkáló
4. neformalno (veliko vozilo) ▸ csatahajó, cirkáló, izomautóReprezentančno vozilo na videz spominja na ameriške cestne križarke. ▸ A reprezentatív jármű emlékeztet az amerikai országúti cirkálókra.
Kolesa, narejena iz ogljikovih vlaken, so prave cestne križarke, ki se ne branijo velikih hitrosti. ▸ A szénszálas kerekek igazi országúti cirkálókhoz méltóak, melyek nem riadnak meg a nagy sebességtől.

5. (raketni izstrelek) ▸ cirkálóNapad naj bi izvedli z avtomatskimi raketami križarkami, da bi bilo tveganje te ameriške enote kar najmanjše. ▸ A támadást automatikus cirkálórakétákkal kellett volna végrehajtani, hogy minimálisra csökkentsék ennek az amerikai csapatnak a veszélyeztetettségét.

krst² moški spol (-a, ni množine) (živa duša):
noben krst keine Menschenseele, keine Seele, grobo: kein Aas, keine Sau
živ krst ne/ni kein Mensch, kein Teufel, grobo: kein Aas, kein Schwein (živega krsta ni bilo es kam kein Aas)

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

krvoskrunstvo samostalnik
1. (incest) ▸ vérfertőzés
2. (o spornem družbenem dogajanju) približek prevedka ▸ vérlázító
Da se je pisec z neuglednimi (novinarskimi) koreninami razglasil za vizionarja, je bilo za italijansko kulturo žalitev, če ne celo krvoskrunstvo. ▸ Az, hogy a nem előkelő (újságírói gyökerekkel rendelkező) író látnoknak vallja magát, sértő, sőt vérlázító az olasz kultúra számára.