Franja

potováti voyager, faire un voyage, se déplacer , (po morju) naviguer; se rendre (ali aller) à (ali en)

potovati po kopnem voyager par terre
potovati po morju naviguer, voyager par mer (ali par voie maritime)
potovati po svetu courir le monde
potovati prek Ljubljane passer par (ali traverser) Ljubljana
potovati skozi passer par
potovati v 1. razredu voyager en première (classe)
potovati skupaj s kom faire route avec quelqu'un
potovati v aller à, se rendre à
potovati v tujino voyager à l'étranger
potovati z ladjo, z letalom voyager par voie maritime (ali en bateau), par voie aérienne (ali en avion)
potovati z vlakom voyager par le train (ali en train)
potovati z železnico voyager par chemin de fer
potovati za zabavo voyager pour son plaisir
poslovno potovati voyager pour affaires, faire un voyage d'affaires
veliko, mnogo potovati voyager beaucoup, voir du pays, popularno rouler sa bosse

poúk lesson (s pl); school; instruction

imeti poúk to have lessons
prisostvovati poúku to attend classes
to naj ti bo v poúk let this be a lesson to you
imam poúk do enajstih I have lessons till eleven o'clock
poúk se bo začel 1. septembra the school meets on September 1st
neopravičeno izostati od poúka to play truant, to stay away from school, ZDA to play hooky; to cut school
danes ni poúka there is no school today
poúka je konec school is over

pòvrzlica ž gl. povraz, povrazača 1.

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

pozdrávljati (-am) imperf. glej pozdraviti | pozdravljati 1

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast

práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
državni práznik National Day
občinski práznik municipal festival
bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
premičen práznik movable feast
cerkveni práznik church festival
verski práznik religious feast
velik práznik high festival
življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles

premágati (-am) | premagováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
premagovati strah vincere la paura
premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
premagati ovire sormontare gli ostacoli
premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime

premedical [pri:médikəl] pridevnik
predmedicinski

premedical student študent medicine v 1. semestru

prepréden² (-a -o) adj. glej preprežen 1

preprégati¹ (-am) imperf. glej prepreči | prepredati 1

presente sedanji, sodoben; navzoč, prisoten

al presente, de presente sedaj
desde el primero del presente (mes) od 1. t. m. dalje
en el caso presente v tem (pričujočem) primeru
por el (ali la, lo) presente za sedaj
tiempo presente sedanjost; sedanjik
estar presente biti navzoč
estar de cuerpo presente položen na svečan mrtvaški oder
hacer presente spomniti, predočiti, na dušo pihati
tener presente imeti v vidu, imeti pred očmi; spominjati se
lo tendré presente mislil bom na to
¡presente! tu! (pri klicanju imen)
Presente Tu (na pismih)

prestáli (-a -o) adj. glej prestan 1

Priēnē -ēs, f (Πριήνη) Priéna, jonsko mesto blizu Mileta, rojstno mesto Bianta: L., Mel., Plin., Aus.; acc. Priēnam: Ci. (Parad. 1, 8). — Od tod adj.

1. Priēnaeus 3 priénski: Menandri duo, unus Prienaeus, alter Heracleotes Varr., Bias Sid.

2. Priēnēnsis -e priénski: scamonium Plin., Mandraytus Ap.; subst. Priēnēnsēs -ium, m Priénci, preb. Priene: Plin.

3. subst. Priēne͡us -eī in -eos, m (Πριηνεύς) Priénec: Bias Aus.

priréjati¹ (-am) imperf. glej prirediti | prirejati 1

pristáti¹ (-stánem) perf. glej pristajati | pristati 1

pri|ti² (-de) gehen, kommen (na 1 kg pride 5 kosov je kg gehen /kommen 5 Stück); cena: kosten (koliko pride X? was kostet X?)

prō-cieō -ēre (—) -citum poz(i)vati, zahtevati, terjati: matrem procitum plurimi venerunt L. Andr. ap. P. F. (= gr. τόσσοι μητέρ' ἐμὴν μνῶνται Hom. (Odiseja 1, 248)).

prō-clīvus 3 (pro in clīvus) = prōclīvis -e 1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: solum Varr.; subst. n.: adiuvante proclivo Front. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib; pren.: fecisti mihi ex proclivo planum Pl. = kar mi je bilo težko (nejasno), si mi razjasnil (pojasnil).

prōcūrātor -ōris, m (prōcūrāre)

1.
a) oskrbnik, oskrbovalec, upravnik, upravitelj, načelnik, nadzornik, zastopnik, namestnik: Icti., peni Pl. nadzornik jedi, ludi T. načelnik gladiatorske šole, regni T. državni upravnik, urbis Suet. mestni načelnik (prefekt), procurator aquarum Front. nadzornik voda.
b) upravitelj, poslovodja, zastopnik: agere aliquid per procuratorem Ci., Quinctii Ci., Domitillae Suet.

2.
a) nadzornik, paznik, čuvaj: [in] has a procuratore ternos pullos exigit eosque, cum creverunt, quinquagenis denariis vendit Varr.
b) višji upravnik, nadupravnik, višji upravitelj, nadupravitelj, (nad)oskrbnik, (nad)opravnik, poslovodja, ki zastopa gospodarja in upravlja posestvo (posestva) v njegovem imenu: Ci., Icti., Vulg. idr., procurator rationes accipiebat Petr.
c) (višji) upravitelj cesarskih dohodkov v Rimu in v provincah, prokurátor, ki je imel nad prebivalci province tudi ius gladii: Plin. iun., Icti. idr., Iudaeae, Asiae T., Caesaris T., Aegypti, Galliae, urbis Suet., Christus Tiberio imperitante per procuratorem Pontium Pilatum supplicio affectus erat T.
d) pravni zastopnik, odvetnik: Inst., Icti.

Opomba: Prŏcurator: O. (Ara amatoria 1, 587).