Franja

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

plȍha ž, mest. na plȍhi in na plȍsi, rod. mn. plôhā
1. ploskev: -e igrališta mogu biti travnate
2. geom. ploskev: kocka je omedena sa šest jednakih ploha; rotacijska ploha; razvojna pravčasta ploha
3. dial. ploha, naliv
4. dial. gl. plojka 1.

podager -grī, m (tuj. ποδαγρός) protinski (putikast) bolnik, protinast (putikast, podagrast) človek, kostobólj(av)ec, putogrômec (putigrômec), podagríst, podagrást: numquam poetor nisi si podager Enn., iuvat illum sic domus et res ut lippum pictae tabulae, fulmenta podagrum H. (Epistulae 1, 2, 52), „claudicat hic versus, haec“ inquis „syllaba nutat“, atque nihil prorsus stare putas, podager Cl., Aug.

pogójno prislov conditionally

pogójno obsoditi to bind over (za 1 leto for a year)
bil je pogójno obsojen za 2 leti he was bound over for two years
pogójno izpuščen pravo released on parole
pogójno izpuščeni kaznjenec prisoner released on parole

poisson [pwasɔ̃] masculin riba; populaire zvodnik

ni chair ni poisson ne krop ne voda, nedoločen
poisson d'avril aprilska šala (za 1. april)
poisson-chat masculin som
poisson doré, rouge zlata ribica
poisson-épée mečarica
poisson fumé prekajena riba
poisson trembleur skat (riba)
poisson volant leteča riba
comme le poisson dans l'eau (živ) ko riba v vodi
banc masculin de poisson jata, vlak rib
service masculin à poisson pribor za ribe (jed)
donner un poisson d'avril à quelqu'un potegniti koga za 1. april
(populaire) engueuler quelqu'un comme du poisson pourri nahruliti, opsovati koga
faire une queue de poisson prehiteti (avto) in nato nenadoma zaviti pred avto
être heureux comme un poisson dans l'eau biti srečen ko riba v vodi
manger, pêcher du poisson jesti, loviti ribe

pokùćārka ž
1. zool. mestna lastovka
2. gl. pokućarica 1.
3. ženska, ki po hišah raznaša novice in obrekovanja

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

pȍnikao -kli ž gl. ponik 1.

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

post⁵ [póust] samostalnik
(tudi britanska angleščina) pošta (pisma itd.)
zgodovina poštna kočija, poštna postaja, poštni sel, kurir; pisemski papir (format 16 x 20)

by post po pošti
by return of post z obratno pošto
general post jutranja pošta; figurativno slepe miši (igra)
penny post poštnina (1 penny) za gotove pošiljke
parcel post paketna pošta

postáti¹ (-stánem) perf. glej postajati | postati 1

potováti voyager, faire un voyage, se déplacer , (po morju) naviguer; se rendre (ali aller) à (ali en)

potovati po kopnem voyager par terre
potovati po morju naviguer, voyager par mer (ali par voie maritime)
potovati po svetu courir le monde
potovati prek Ljubljane passer par (ali traverser) Ljubljana
potovati skozi passer par
potovati v 1. razredu voyager en première (classe)
potovati skupaj s kom faire route avec quelqu'un
potovati v aller à, se rendre à
potovati v tujino voyager à l'étranger
potovati z ladjo, z letalom voyager par voie maritime (ali en bateau), par voie aérienne (ali en avion)
potovati z vlakom voyager par le train (ali en train)
potovati z železnico voyager par chemin de fer
potovati za zabavo voyager pour son plaisir
poslovno potovati voyager pour affaires, faire un voyage d'affaires
veliko, mnogo potovati voyager beaucoup, voir du pays, popularno rouler sa bosse

poúk lesson (s pl); school; instruction

imeti poúk to have lessons
prisostvovati poúku to attend classes
to naj ti bo v poúk let this be a lesson to you
imam poúk do enajstih I have lessons till eleven o'clock
poúk se bo začel 1. septembra the school meets on September 1st
neopravičeno izostati od poúka to play truant, to stay away from school, ZDA to play hooky; to cut school
danes ni poúka there is no school today
poúka je konec school is over

pòvrzlica ž gl. povraz, povrazača 1.

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

pozdrávljati (-am) imperf. glej pozdraviti | pozdravljati 1

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast

práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
državni práznik National Day
občinski práznik municipal festival
bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
premičen práznik movable feast
cerkveni práznik church festival
verski práznik religious feast
velik práznik high festival
življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles

premágati (-am) | premagováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
premagovati strah vincere la paura
premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
premagati ovire sormontare gli ostacoli
premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime

premedical [pri:médikəl] pridevnik
predmedicinski

premedical student študent medicine v 1. semestru