Franja

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

à vie za vse življenje, dosmrtno
pension féminin à vie dosmrtna penzija
en vie pri življenju, živ
au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
italien y va de la vie gre za življenje
jamais de la vie nikoli
pour la vie za vedno
sans vie brez življenja, neživ; brez moči
sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
la vie durant vse (svoje) življenje
avoir la vie dure biti trdoživ
devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
gagner sa vie služiti si svoj kruh
mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
coût masculin de la vie življenjski stroški
dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
niveau masculin de la vie življenjski standard
question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
régime masculin; train masculin de vie način življenja
vie de chien (figuré) pasje življenje
vie chère drago življenje, draginja
vie en commun skupno življenje
vie économique gospodarsko življenje
vie de misère bedno življenje
vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
risquer sa vie tvegati svoje življenje

vīlis -e, adv. vīliter

1. poceni, cenen (naspr. carus, pretiosus): Pl., Ter., Don., Amm. idr., vestis O., servulus Ci., frumentum vilius Ci., non minor voluptas percipitur ex vilissimis rebus quam ex pretiosissimis Ci.; v abl. abs. vīlī poceni: vili emere Pl., vendere Mart., viliori vendere ali distrahere Icti., vilissimo distrahere Icti.; adv.: vēnire vilius Pl., Macr., aedes in urbe vilius conducere (naje(ma)ti) Suet., vilissime constare Col., Plin.

2. metaf.
a) malovreden, majhno vrednost imajoč, ničen, ničvreden, lagoden, brez cene bivajoč, brez vrednosti bivajoč, podvrednosten, navaden, neznaten, nizek, ničev, podel, zaničljiv: Pl., Petr., Sil. idr., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., honor noster vobis vilior fuisset Ci., quorum tibi auctoritas est videlicet cara, vita vilissima Ci., si tanta clades vitam vilem non fecisset L., fidem, fortunam, pericula vilia habere S. ne ceniti, prezirati, inter vilia habere H. (pesn. poscis vilia rerum = viles res) H. lagodne reči, si … est tibi vile mori O. če ti … umreti ni nič, non vilis rex N. ne neimeniten (v novejših izdajah nobilis rex), cibus vilis H. navadna, domača hrana, vile potabis … Sabinum (sc. vinum) H. navadno, lahko, vilissima rerum aqua H. najnavadnejša, virtus … vilior algā est H., vilis Europe H. malopridna, zavržena, pretium non vile Mart., viliter semet ipsum colere Ap. malo, vilissime natus Eutr. prav nizkega rodu; n vīle adv. = malo, malce, neznatno, pičlo, borno, skromno: vile virentes rami Cl., vile facere = vilefacere: Stat.
b) pesn. v izobilju bivajoč (se nahajajoč), obilen, pogosten, zato tudi povsod naprodaj (kupen, kupljiv): phaselus V.

vinctiō -ōnis, f (vincīre)

1. vezanje, z(a)vezovanje: Arn., Cels., et ma[r]s ignis, quod ibi semen, aqua femina, quod fetus ab eius humore, et horum vinctionis vis Venus Varr.; pl. konkr. vezi, poveze, vezila, trakovi, obveze: Tert.

2. meton. kot medic. t.t. vinctiones krčevite tesnobe, krčeviti občutki bojazni: Cael.

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

voiler² [-le] verbe transitif, marine opremiti z jadri; verbe intransitif, vieilli dobiti konveksno obliko (kot jadro)

se voiler u-, skriviti se
ma bicyclette a une roue voilée eno kolo pri mojem biciklu je malo skrivljeno

vóljen | volján (vóljna -o) adj.

1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido

2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

3. nareč. abile, atto, capace

4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus

vsekàkor adv.

1. certamente, sicuramente, assolutamente:
to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

začúdenje étonnement moški spol , surprise ženski spol , admiration ženski spol

na moje veliko začudenje à mon grand étonnement, à ma grande surprise
od začudenja prevzet saisi d'étonnement
ne pridem iz začudenja je n'en reviens pas

zadéti charger sur (l'épaule), mettre sur (le dos); toucher, atteindre, frapper, heurter ; (slikarstvo) bien saisir (ali attraper) la ressemblance ; (v loteriji) gagner ; (uganiti) deviner

ne zadeti manquer le but, rater
pravo zadeti frapper (ali toucher) juste
v črno zadeti mettre dans le mille, familiarno faire mouche
v živo zadeti piquer (ali atteindre) au vif
lahno zadeti effleurer, frôler
kolikor mene zadene quant à moi, pour ma part
na težave zadeti rencontrer (ali se heurter, familiarno se cogner à) des difficultés
pravo struno zadeti trouver le ton juste, être dans la note
koga zadene krivda za to? à qui en est la faute?
velika nesreča ga je zadela un grand malheur l'a frappé
to me je globoko zadelo cela m'a touché (ali affecté) profondément
od strele zadet frappé par la foudre, foudroyé
bog ne zadeni à Dieu ne plaise

zadévati concerner, toucher; mettre (ali jeter) sur, frapper

kar zadeva en ce qui concerne, quant à
kolikor mene zadeva quant à moi, pour ma part

zagotovílo assurance ženski spol , affirmation ženski spol

dobiti (od koga) zagotovilo, da obtenir (de quelqu'un) l'assurance que
sprejmite zagotovilo mojega odličnega spoštovanja recevez l'assurance de ma haute considération

zagrábiti (-im)

A) perf.

1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare

4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi

zakáj

A) adv.

1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti

C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo

zaméra (-e) f

1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo

zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
zapisati podatke annotare i dati
zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
med. zapisati dieto prescrivere una dieta
zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
zapisati v seznam mettere nell'elenco

4. pren. condannare:
zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
zapisati opombo contronotare
jur. zapisati vdovščino sopraddotare

B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

1. scrivere per errore

2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
zapisati se politiki darsi alla politica
z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo

zastràn (zaradi) à cause de, pour

zastran mene quant à moi, pour ce qui est de moi, pour moi, pour ma part

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria