Franja

nadìlaziti -īm
1. presegati, prekašati: to nadilazi moje snage
2. iti nad, biti nad: baciti kamen u luku koji nadilazi protivnika

nahegehen^*, nahe gehen* jemandem pretresti (koga), iti do živega (komu), žalostiti (koga), razžalostiti (koga)

nasáditi nàsādīm
I.
1. nasaditi: nasaditi drveće, voćke, svakojakoga voća
2. nasaditi: nasaditi kvočku na jaja
3. nasaditi, natakniti: nasaditi motiku, sjekiru na držalje
4. natakniti: nasaditi šešir na glavu, grivnu na ruku
5. posaditi: nasaditi koga na stolicu, na konja
6. obesiti: nasaditi kotao na verige
7. postaviti: razboj bješe nasaden u kutu sobe
8. zasaditi: nasaditi vinograd
9. nasaditi: nasaditi gumno snopljem; nasaditi ribe u ribnjak
10. nastaniti, naseliti: udes vas je nasadio u ovoj kući
11. ekspr. nasaditi, na led speljati: nasaditi koga
II. nasaditi se ekspr.
1. nasesti, iti komu na led
2. biti kratko nasaden biti nataknjen

nauseate [nɔ́:sieit, -ši-]

1. neprehodni glagol
iti na bljuvanje; gabiti se (at)

2. prehodni glagol
zagabiti, zagnusiti; bljuvati; napolniti z gnusom

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

nerven jemanden iti (komu) na živce

nestle [nesl]

1. neprehodni glagol
udobno se names!iti, ugnezditi se (in, into, down v; among med)
priviti se, pritisniti se (to, against k)

2. prehodni glagol
pritisniti, nasloniti (obraz, glavo; on, to, against)

niedergehen^* spustiti se, spuščati se, iti dol/navzdol, voditi dol itd.; Beschimpfungen: usuti se; eine Lawine: sprožiti se; figurativ slabšati se, iti na slabše, iti navzdol

niedersteigen^* spustiti se, spuščati se, iti dol

ob-ambulō -āre -āvī -ātum (ob in ambulāre)

1. nasproti iti (hoditi), iti proti komu, čemu (z dat.): lupus gregibus obambulat V., muris L.

2. hoditi okoli (okrog), obhajati, sprehajati se, kolovratiti, potepati se: noctu ire obambulatum Pl., o. Aetnam O., in herbis O., ante vallum L., gymnasio (dat.) Suet., solus obambulat O. (o zaljubljencu).

obìlaziti -īm
1. hoditi naokrog: obilazi kao lisica oko gvožda
2. iti naokrog: svako misli da tu spava Marko, oko njega daleko obilazi
3. obiskovati, obiskati: obilazi ga majka i sestrica, a ljubovca od stida ne mogla; obilaziti nemoćne i nevoljne
4. obhajati: ako te strah obilazi; obilazi me sram
5. pregledovati: svako jutro baštu obilazi
6. molče preiti, izogniti se: obilaziti neko pitanje
7. strašiti: duh obilazi noću

obliquer [-ke] verbe intransitif poševno iti, zaiti v stran

obliquer à droite zaviti na desno

ob-secundō -āre -āvī -ātum (ob in secundāre) pospešiti (pospeševati), iti na roko, streči komu, popuščati komu, (od)jenjati, ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), ustrežljiv (popustljiv, ugodljiv) biti: Amm., o. in loco Ter. če je umestno = ob pravem času, ut eius (sc. Pompei) voluntatibus … etiam venti tempestatesque obsecundarint Ci., obsecundando impetum mollire L.

obséder [ɔpsede] verbe transitif obsesti, nadlegovati; ne iti iz misli, ne dati miru

ob-viam, adv. (ixpt. ob in viam = „na poti“ =) na(s)proti, večinoma pri glag. premikanja ire, se ferre, procedere, venire, mittere idr.: N., Iust., Vitr., Suet. idr., obviam fit ei Clodius Ci. sreča ga, proficisci C., o. occurrere L., o. dari Ter. ali esse Pl. srečati, o. dari alicui L. na met (na doseg) priti komu, aliquem forte habere o. Gell. slučajno srečati koga; pren.: o. (alicui) esse pri roki biti (komu): in comitio estote o. Pl., pa tudi = v napoto biti komu, ovirati koga: tibi nulla aegritudo est animo o. Pl. Poseb. obviam ire alicui

1. na(s)proti iti (hoditi) komu, sreč(ev)ati koga: N., Suet., hostibus S., mercede conducti candidatis o. eunt Ci.

2. metaf.
a) nasproti se postaviti (postavljati), postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, kljubovati: temeritati, irae L., cupiditati hominum Ci., periculis S.
b) priskočiti, priti (prihajati) na pomoč, odpomoči, odvrniti (odvračati), onemogočiti (onemogočati), preprečiti (preprečevati): infecunditati terrae o. iit quantum poterat T., nullis plebis scitis (abl.) obviam itum fraudibus T., timori T.; abs.: ni Caesar o. isset T.

oc-cēdō -ere -cēssī -cēssum (ob in cēdere) na(s)proti iti, na(s)proti stopiti (stopati), stopiti kam: alicui Varr., alicui obviam Pl., in alicuius conspectum Pl. stopiti (priti) komu pred oči.

oc-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (ob in cadere)

1. (na tla) pasti (padati): Pl., arbores levi momento impulsae occidunt L., ut alii super alios occiderent L.; occ. (o zvezdah) zaiti (zahajati), iti v zaton (naspr. (ex)oriri): Col., Sen. ph., sol occidit L., occidente sole Ci. ob sončnem zahodu, soles occidere et redire possunt: nobis cum semel occidit brevis lux … Cat.; pren.: occidens vita Ci. večer življenja; od tod sol occasus sončni zahod: Tab. XII, Pl., Luc. fr., Varr. fr., Gell., Naev. ap. Gell., Plin.

2. metaf.
a) poginiti (poginjati), umreti (umirati), preminiti (preminevati), konec vzeti (jemati), smrt storiti: S., Iust., Lucr., Plin., Val. Fl., vulnere O., suā dextrā V., in bello Ci. ep., in Sabino proelio occiderat Ci., pari animo Lacedaemonii in Thermopylis occiderunt Ci.; kot glag. pass. pomena tudi s pass. skladom (= occīdī): occidit a forti Achille O., ferro V., dolo Aur.; tudi: patres occidissent Iust. (= occisi essent).
b) po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, preiti (prehajati), giniti (ginevati), izginiti (izginjati, izginevati), miniti (minevati): O., Lucr., beneficia vestra occasura esse Ci. pojdejo po zlu, bodo izkazana zastonj, occidunt studia senectutis Ci., occidit spes Pl., H. up je šel (je splaval) po vodi, je šel po zlu, occidit memoria, nomen populi Romani Ci., plane occidimus Ci. ep. ali funditus occidimus V. popolnoma izgubljeni smo, po nas je, lahko tudi: occidi Pl., Ter., occidi atque interii Ter. izgubljen sem in po meni je. — Od tod subst. pt. pr. occidēns -entis, m (sc. sol; prim.: vergit in occidentem solem C.)

1. zahod, zapad, večer (kot stran sveta): terras colunt ab oriente ad occidente Ci., o. hibernus Sen. ph., Vitr. zimska (večerna) stran, (naspr.) aestivus Col.

2. meton. zahod, zapad = zahodne dežele in narodi: Plin., Plin. iun., Cat., occidentis ultimus sinus (zaliv) H.

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

oc-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k occurrere)

1. srečevati, na(s)proti iti, stopati, napadati, ustavljati se: Lucr., Plin., Gell. idr., capro V., fugientibus T., gladio ocius occursat C.

2. pritekati, urno prihajati k čemu, bližati se čemu: huc Plin., portis L., numinibus Plin. iun.; star. z acc.: me occursant multae Pl. hodijo nadme, nadlegujejo me.

3. metaf.
a) upirati (se), del(ov)ati proti, nasprotovati: inter invidos, occursantes, factiosos S., occursare fortunae Plin. iun.
b) pred duha stopati, na misel (na pamet) prihajati: occursant animo mea scripta Plin. iun.; tudi brez animo: Plin. iun.

odìlaziti -īm
1. odhajati, oditi: stanu se spremati da odilaze svaki na svoju stranu
2. odtekati, upadati: voda odilazi
3. iti na obisk: odilaziti komu