Franja

odprávljanje (-a) n abolizione, soppressione; eliminazione; spedizione:
odpravljanje nepismenosti eliminazione dell'analfabetismo
odpravljanje tovora spedizione del carico

odprti kurikul stalna zveza
šolstvo (fleksibilni del učnega načrta) ▸ nyitott tanterv
Sopomenke: odprti kurikulum

odprti kurikulum stalna zveza
šolstvo (fleksibilni del učnega načrta) ▸ nyitott tanterv
Sopomenke: odprti kurikul

odprtína (-e) f apertura, fenditura, foro; cavità, orifizio; spiraglio; vano:
anat. nosna, ustna votlina cavità nasale, orale
zadnjična odprtina orifizio anale
fot. odprtina zaslonke apertura del diaframma
bot. prezračevalna odprtina feritoia di ventilazione
grad. odprtina loka campata
navt. odprtina na krovu boccaporto
odprtina za mačko (na dnu vrat) gattaiola
agr. odprtina za seno abbattifieno
navt. odprtina za vrvje bocca di rancio
odprtina za žetone gettoniera

odstav|ek moški spol (-ka …) der Absatz, (del besedila) der Passus
znak za odstavek das Absatzzeichen

odstòp (-ópa) m

1. cessione

2. dimissioni (da una carica); abdicazione

3. deviazione, allontanamento, distacco; teh. scostamento, scollamento

4. jur.
odstop terjatve cessione del credito
odstop od tožbe recesso da un processo

5. med.
odstop mrežnice distacco della retina, ablazione

6. šport. abbandono, ritiro

odstraníti apartar; eliminar; quitar; abolir; suprimir ; (dvome) disipar, desvanecer ; (madež) quitar ; (tumor) extirpar ; (iz službe) remover

odstraniti težave allanar dificultades
odstraniti zapreke remover obstáculos
odstraniti zlo remediar el mal
odstraniti se alejarse; retirarse, apartarse; (proč oditi) irse, marcharse
odstraniti se od téme desviarse del tema

odtegljáj deducción f

odtegljaj od plače descuento m del sueldo (ali del salario)

odtŕgati (-am) | odtrgováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. cogliere, strappare, separare; distogliere, distrarre:
odtrgati list strappare un foglio

2. ekst. staccare, strappare, separare; distogliere, distrarre:
ne more odtrgati oči od nje non può distogliere gli occhi da lei

3. (odtegniti, odtegovati) detrarre, defalcare

B) odtŕgati se (-am se) | odtrgováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. staccarsi, strapparsi; partire:
navt. odtrgati se od kopnega partire

2. distaccarsi, separarsi

C) odtŕgati si (-am si) | odtrgováti si (-újem si) perf., imperf. refl. togliersi:
pren. odtrgovati si od ust togliersi di bocca, privarsi del necessario

odvèčen (-čna -o)

A) adj. eccessivo, superfluo, non necessario, (di) troppo:
odločiti se brez odvečnega razmišljanja decidere senza pensarci troppo
znebiti se odvečnih kilogramov liberarsi del peso superfluo, di chilogrammi di troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvečna beseda riempitivo
odvečne stvari superfluità
ekst. odvečni (moteči)
dodatek superfetazione
odvečni škart sfrido
pren. odvečno okrasje fronde

B) odvèčno (-ega) n il superfluo:
odpraviti odvečno eliminare il superfluo

odvédba (-e) f trasferimento, rimozione; arresto; versamento, pagamento:
odvedba zločinca arresto del criminale
odvedba davkov pagamento delle imposte

odvísno adv. a seconda di, conformemente a; in funzione di:
jed je odlična, odvisno od okusa il piatto è ottimo a seconda del gusto

odvòd (-óda) m

1. sfogo, sfiato, scarico; deflusso:
odvod plina scarico del gas

2. deviazione, derivazione

3. versamento

4. mat. derivata; derivazione:
delni odvod derivata parziale
prvi, drugi, tretji odvod derivata prima, seconda, terza

odvzèm (-éma) m

1. prelievo:
odvzem krvi prelievo del sangue

2. ritiro:
odvzem vozniškega dovoljenja ritiro della patente

3. jur. privazione; esautorazione; ekst. sottrazione:
odvzem prostosti privazione della libertà

odvzéti tomar; sustraer ; (zaseči) confiscar, incautarse (de) ; (s silo) arrebatar

odvzeti skrb quitar una preocupación
odvzeti komu delo aliviar del trabajo a alg
odvzeti trud aliviar una carga

oeste moški spol zahod; zahodni veter

España del oeste zahodna Španija
al oeste zahodno

œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela

off² [ɔ(:)f] predlog
(proč, stran) od

off duty prost, ne v službi
sleng off one's feed brez apetita
to get s.th. off one's chest olajšati si dušo, izpovedati
to get off the deep end napraviti kaj nepremišljenega
sleng off one's head prismojen, nor
keep off the grass! ne hodi po travi
off one's legs zelo truden
never off one's legs vedno na nogah
off the map izbrisan, ki je izginil
off the mark zgrešen
off the stage za kulisami
šport off side nedovoljen del igrišča
off the point nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvari

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

offesa f

1. žalitev

2. (gmotna) škoda; rana:
le offese del tempo, dell'età zob časa, starosti

3. napad:
guerra di offesa napadalna vojna

4. pravo žalitev